Projekti / Programi
Uveljavljanje kolektivnega sodnega varstva v primerih množičnega oškodovanja potrošnikov in drugih skupin oškodovancev v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Dostop do sodnega varstva, kolektivno varstvo v EU, kolektivna tožba, kolektivna poravnava, kolektivno varstvo potrošnikov, nova direktiva EU o kolektivnem varstvu potrošnikov, slovenski okvir kolektivnega varstva
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
13029 |
dr. Aleš Galič |
Pravo |
Raziskovalec |
2021 - 2022 |
761 |
| 2. |
33214 |
dr. Neža Pogorelčnik Vogrinc |
Pravo |
Raziskovalec |
2021 - 2022 |
137 |
| 3. |
24285 |
dr. Ana Vlahek |
Družboslovje |
Vodja |
2021 - 2022 |
404 |
Organizacije (1)
Povzetek
Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) je bil sprejet septembra 2017 in se je začel uporabljati aprila 2018. Kolektivno varstvo, ki je bilo na voljo pred njegovo uveljavitvijo, ni poznalo kolektivnih odškodninskih in drugih dajatvenih tožb za katerokoli skupino žrtev. Na voljo so bile zgolj posebne oblike nekompenzatornega kolektivnega varstva potrošnikov, zdravja in okolja. Cilj tega varstva ni bila zaščita tožnika, temveč določenih tretjih oseb ali pravic nedoločenega kroga oseb. Najbolj znana oblika opustitvenih tožb je bila urejena v Zakonu o varstvu potrošnikov, ki je v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (tj. Direktivo 98/27/ES, kasneje Direktivo 2009/22/ES), a do sedaj v tem delu žal ni bila nikdar uporabljena v praksi.
