Projekti / Programi
Izgradnja in aplikacija analitičnega modela za povečanje blaginje v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Blaginja, produktivnost, delovna aktivnost, akcijski načrt
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
OPREDELITEV PROBLEMA. Slovenija se sooča s hudim demografskim problemom, ki se kaže v upadanju delovno aktivne populacije in povečevanju deleža vzdrževanega prebivalstva. Problem je tako velik, da imajo vsi scenariji brez takojšnjega in pravilnega ukrepanja skoraj nepojmljivo negativne posledice na materialno in nematerialno blaginjo v naslednjih 30-tih letih. Izdelan Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti (2020) je na podlagi poglobljene analize opredeli potrebne aktivnosti za kar največje povečanje produktivnosti. Z empirično in institucionalno analizo je izluščil razlike med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo v družbeni ureditvi in njenem delovanju na vseh področjih, ki so v literaturi identificirana kot bistvena za produktivnost. Projekt bo nadgradil akcijski načrt v smeri novelacije predlaganih usmeritev in ukrepov ter vključitve komponent, ki spodbujajo delovno aktivnost ter vplivajo na nematerialno blaginjo, opredelil faktorje in mero (sintetični kazalnik), s pomočjo katere bi lahko identificirali razlike med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo. V literaturi obstajajo štirje različni pristopi merjenja družbene blaginje. Prvi pristop zamenjuje BDP z drugim kazalnikom kot sta recimo indeks trajnostne ekonomske blaginje ali kazalnik resničnega napredka. V okviru drugega pristopa se uporablja več alternativnih kazalnikov z dimenzijami s področja ekonomije, družbe in okolja. V okviru tretjega pristopa gre za združitev različnih kazalnikov v en sestavljen kazalnik (recimo kazalnik blaginje), pri čemer je ključno metodološko vprašanje opredelitev uteži v sintetičnem kazalniku. Zadnji pristop pa temelji na anketah posameznikov o njihovi blaginji. CILJI bolj natančno vsebujejo naslednje VSEBINSKE CILJE: - opredelitev in pregled ključnih dejavnikov zaostajanja produktivnosti in nematerialne blaginje v Sloveniji, - identificirati omejeno število ukrepov z največjim učinkom na zmanjšanje zaostajanja produktivnosti in dvig nematerialne blaginje v Sloveniji glede na Avstrijo in Nemčijo, - razvrstitev ukrepov glede na njihov učinek na rast produktivnosti v Sloveniji, - prilagoditev in dopolnitev ukrepov z vidika doseganja višje nematerialne blaginje, - prilagoditev in nadgradnja obstoječega akcijskega načrta v luči »protikoronskih« ukrepov za blaženje negativnih učinkov zdravstvene krize na rast produktivnosti v Sloveniji. Za potrebe priprave omenjene analize bomo oblikovali ustrezno METODOLOGIJO, kar so tudi cilji projekta: 1. identifikacija in uporaba ustreznih sekundarnih in primarnih podatkovnih baz (SURS, Eurostat, OECD, European Values Survey, IMD, etc), 2. razvoj lastnega metodološkega orodja z uporabo mešanih metod (strukturirani intervjuji, fokusne skupine), 3. analiza podatkov s pomočjo ustreznih statističnih metod ter naprednih tehnik podatkovne analize (strojnega učenja). KONČNI REZULTATI PROJEKTA bodo vsebovali: (1) Obsežno primerjalno analizo stanja z vidika različnih komponent, ki vplivajo na produktivnost, nematerialno blaginjo in delovno aktivnost. (2) Oblikovan bo ustrezni model merjena nematerialne blaginje, ki bo vključeval tiste pomembne dele blaginje, ki jim Slovenci glede na raziskave pripisujemo največji pomen. (3) Pripravljena bodo obsežna podatkovno-utemeljena priporočila za oblikovanje ukrepov javnih politik na različnih področjih. PRISPEVKI K RAZVOJU ZNANOSTI IN STROKE so sledeči: 1) Celovita teoretična analiza determinant nematerialne in materialne blaginje na podlagi metod statistične analize in strojnega učenja ter oblikovanje celovitega kazalnika merjenja blaginje; 2) Priprava strokovnih podlag za podatkovno-utemeljeno oblikovanje ukrepov in usmeritev. 3) Povečevanje razumevanja o pomenu podjetniških vlaganj v dejavnike, ki vplivajo na materialno blaginjo. PRISPEVKI K RAZVOJU DRUŽBE se kažejo predvsem v tem, da bodo ukrepi in usmeritve, ki povečujejo blaginjo v družbi, ustrezno naslovili izzive prihodnjega razvoja družbe in s tem pripomogli k reševanju problemov, ki so med seboj zelo povezani.
