Projekti / Programi
Vzpostavitev centralnega izvajanja nacionalnih medlaboratorijskih primerjav v nacionalnem meroslovnem sistemu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.15.00 |
Tehnika |
Meroslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
Meroslovje, medlaboratorijske primerjave, meroslovna sledljivost, kalibracije, merilna negotovost, kalibracijske in merilne zmogljivosti (CMC), nacionalni etalon, akreditacija.
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
06673 |
dr. Bojan Ačko |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2021 - 2023 |
723 |
| 2. |
12668 |
dr. Lucija Črepinšek Lipuš |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
105 |
| 3. |
24408 |
dr. Rok Klobučar |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
76 |
| 4. |
17579 |
Mitja Mlakar |
|
Tehnični sodelavec |
2021 - 2022 |
48 |
| 5. |
34982 |
dr. Jasna Tompa |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2021 - 2022 |
100 |
Organizacije (1)
Povzetek
Daleč najpomembnejši merljiv pogoj za konkurenčnost proizvodnih in storitvenih podjetij na globalnem trgu je kakovost, zato so vse strateške usmeritve EU in Slovenije na področju industrije usmerjene k doseganju odlične kakovosti, ki temelji na kakovosti proizvodnih procesov. Za nadzor kakovosti proizvodnih procesov potrebujemo točne in zanesljive meritve. Eden od najpomembnejših pogojev za doseganje ustrezne točnosti meritev je zagotavljanje meroslovne sledljivosti na definicijo enote meroslovne veličine. Sledljivost zagotovimo s kalibracijami merilnih instrumentov, ki morajo imeti definirano merilno negotovost. Za dokazovanje ustrezne ravni merilne negotovosti se mora kalibracijski laboratorij vključevati v sheme medlaboratorijskih primerjav. V okviru raziskovalnega projekta bomo razvili sistem centralnega vodenja medlaboratorijskih primerjav za potrjevanje meroslovnih zmogljivosti akreditiranih in industrijskih laboratorijev, ki delujejo kot kalibracijski laboratoriji v nacionalnem sistemu zagotavljanja sledljivosti meritev v industriji in ostalih gospodarskih panogah. S takšnim sistemom želimo zagotoviti ustrezen nadzor Urada za meroslovje kot nacionalnega meroslovnega inštituta nad ustrezno usposobljenostjo meroslovnih laboratorijev. Zelo pomembeno je zagotoviti sistem, ki bo centralen, anonimen in neprofiten in bo deloval na najvišji nacionalni ravni. Slovenski prostor je namreč majhen gospodarski prostor, ki je zelo občutljiv na konflikte zaradi konkurenčnih informacij. Projekt je zasnovan kot pilotni projekt na veličini "dolžina", ki ga bo kasneje mogoče nadgraditi tudi na ostale meroslovne veličine. V prvi fazi projekta bomo raziskali nacionalne potrebe po dokazovanju meroslovne usposobljenosti z institucionalnega in tehniškega vidika. Identificirali bomo vse laboratorije, ki delujejo v sistemu zagotavljanja meroslovne sledljivosti in analizirali njihov obseg dejavnosti s stališča veličin/instrumentov, ki jih kalibrirajo. V projektu se bomo omejili na meroslovne laboratorije, ki izvajajo kalibracije na podorčju veličine dolžina. V nadaljevanju bomo izdelali digitalne tehnične dokumente za izvedbo medlaboratorijskih primerjav (tehnični protokoli, obdelava rezultatov, poročila) in baze podatkov za vodenje primerjav. Dokumenti bodo bazirali na mednarodnih pripročilih za izvedbo medlaboratorijskih primerjav na mednarodni ravni (BIPM, EURAMET, ILAC, EA). V bazo podatkov bomo vključili najbolj tipične merilne instrumente in opredmetene mere ter njihova merilna območja in različne ravni merilne točnosti (merilna negotovost, kalibracijske in merilne zmogljivosti - CMC). Sledila bo izdelava spletne aplikacije za vodenje in nadzor nad tekočimi in izvedenimi medlaboratorijskimi primerjavami. Takšna aplikacija mora omogočati anonimen vnos interesa kalibracijskih laboratorijev po medlaboratorijskih primerjavah, analizo interesov, definiranje pilotnih laboratorijev, definiranje veličin za tekoče/letne medlaboratorijske primerjave, potrjevanje udeležbe, distribucijo tehničnih protokolov, organizacijo primerjav (urniki, nadzor transporta transfer etalonov, potrjevanje prejema etalonov, vnos opomb in opažanj, morebitne spremembe obsega in urnikov zaradi nepredvidenih vplivov, …), transfer rezultatov in transfer poročil. Celoten sistem izvajanja medlaboratorijskih primerjav bomo sproti usklajevali z Uradom za meroslovje, saj bo le-ta sistem uporabljal v praksi kot formalni organizator primerjav. Pričakujemo, da bodo rezultati projekta omogočili bistveno izboljšanje usposobljenosti akreditiranih in naprednih industrijskih meroslovnih laboratorijev v Sloveniji, s čimer bodo lahko vsi deležniki krepili svoje meroslovne zmogljivosti in uspešneje konkurirali na tujih trgih. Rezultati projekta bodo imeli zelo dolgoročen vpliv in bodo med drugim neposredno služili tudi Slovenski akreditaciji pri ugotavljanju usposobljenosti akreditiranih laboratorijev.
