Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   
Ključne besede
Vseživljenjsko učenje, izobraževanje odraslih, pismenost, digitalna pismenost, ranljive skupine, digitalni preboj, trajnostni razvoj.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
2.470,55
A''
319,85
A'
1.121,64
A1/2
1.481,64
CI10
63
CImax
20
h10
4
A1
5,95
A3
0
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 24. september 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  20  30  30  1,5 
Scopus  24  65  62  2,58 
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19530  dr. Jurka Lepičnik Vodopivec  Vzgoja in izobraževanje  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  959 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0393  Andragoški center Republike Slovenije  Ljubljana  5523192000  1.422 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.029 
3.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  39.900 
4.  0590  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo  Ljubljana  1627163  7.802 
5.  2158  Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta  Koper  1810014003  16.006 
Povzetek
Predlagani projekt odgovarja na vprašanje o stanju in dejavnikih, ki spodbujajo vseživljenjsko učenje (VŽU). V Sloveniji se po izsledkih mednarodnih kazalnikov srečujemo s problemom velike skupine premalo funkcionalno pismenih odraslih, ki nimajo dovolj priložnosti, da bi svoje kompetence razvijali. Po meritvah raziskave »Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih« (PIAAC) je bilo ugotovljeno, da ima prevelika skupina odraslih v delovno aktivnem obdobju nizko razvite spretnosti za reševanje problemov v tehnološko zahtevnem okolju. Poleg tega tudi vključenost odraslih v aktivnosti VŽU strmo upada, ob tem pa gre izpostaviti tudi podatek, da se v VŽU v večji meri vključujejo bolj izobraženi odrasli. Vključevanje v VŽU posameznikov z nižjo stopnjo izobrazbe in nižjimi ravnmi kompetenc predstavlja še vedno izziv, ki zahteva oblikovanje učinkovitih izobraževalnih modelov in novih pristopov. Neugoden položaj opisanega segmenta prebivalstva močno zavira družbeni razvoj. Dodaten izziv za Slovenijo predstavlja trend staranja prebivalstva in delovno aktivnega prebivalstva ter upad spretnosti pri starejših. Tudi prehod k digitalni tehnologiji in njenim aplikacijam postavlja dodatne izzive v smeri digitalizacije in preoblikovanja poslovnih modelov, ki so se s pandemsko izkušnjo še dodatno pospešili. Ustrezne kompetence zaposlenih so v času četrte industrijske revolucije postale izjemno pomemben komplementarni dejavnik uvajanju novih tehnologij, ki kritično prispeva k povečevanju dodane vrednosti na ravni podjetij in s tem dviguje tudi pripravljenost podjetij na investiranje in uvajanje novih tehnologij, kar pozitivno vpliva na rast števila novih delovnih mest, razvoj podjetij, mest in regij V okviru projekta bo zato razvit holistični model VŽU, ki bo upošteval domače in tuje razvojne dosežke, izkušnje iz prakse in rezultate nacionalnih razvojnih projektov in nove okoliščine, ki jih je prinesla pandemija, saj bo učinkovito nagovarjal odrasle za izobraževanje in VŽU ter prispeval k ciljem Slovenije, da bi zvišala udeležbo odraslih v izobraževanju in VŽU. V ta namen bomo iskali interdisciplinarne povezave za razvoj kompetenc v različnih okoljih, tako na delu kot v lokalnem okolju, kot tudi na različnih ravneh: mikro (odrasli), mezo (podjetja, izobraževalne institucije) in makro ravni (politike VŽU, upravljanje sistema izobraževanja odraslih). Cilji projekta zasledujejo tudi cilje nastajajoče Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2021–2030 (ReNPIO 2021-2030), saj se projekt osredotoča na naslednje operativne cilje, na osnovi katerih so bilo oblikovani tudi delovni svežnji. 1) analizirati stanje vseživljenjskosti učenja v Sloveniji v mednarodno primerjalnem vidiku, s poudarkom na trajnostnem razvoju in digitalnemu preboju, 2) analizirati raznolikost stanja vseživljenjskosti učenja v Sloveniji po regijah glede na različne vrste pismenosti, 3) identificirati in analizirati dejavnike krepitve vseživljenjskosti učenja na mikro, mezo in makro ravni s predlogom inštrumentarija krepitve, 4) analizirati obstoječe modele VŽU v mednarodnem kontekstu in razviti holistični model VŽU v Sloveniji, s poudarkom na krepitvi udeležbe v izobraževanju odraslih in VŽU, 5) aplicirati holistični model VŽU v izbranih podjetjih za spodbujanje razvoja spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih in zmanjševanje digitalne vrzeli, še posebno za ranljive skupine odraslih s predlogi za inovativne andragoške strategije, 6) diseminacija in prenos znanja v prakso. Temeljni cilji in rezultati projekta so naravnani tako, da se bodo lahko prenašali v prakso k različnim končnim uporabnikom na različnih ravneh: na makro, mezo in mikro ravni. Med pomembnejšimi pričakovanimi rezultati velja izpostaviti aplikacijo holističnega modela VŽU podjetjih na osnovi analize podatkov iz terenske raziskave, objavo znanstvene monografije ter diseminacijo v znanstveni in strokovni skupnosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno