Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   

Koda Veda Področje
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
Ključne besede
Vseživljenjsko učenje, izobraževanje odraslih, pismenost, digitalna pismenost, ranljive skupine, digitalni preboj, trajnostni razvoj.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18940  dr. Polona Domadenik Muren  Ekonomija  Raziskovalec  2021 - 2023  490 
2.  28766  dr. Valentina Franca  Pravo  Raziskovalec  2021 - 2023  651 
3.  28938  dr. Petra Javrh  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2021 - 2023  344 
4.  19530  dr. Jurka Lepičnik Vodopivec  Vzgoja in izobraževanje  Vodja  2021 - 2023  1.054 
5.  22448  dr. Maja Mezgec  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2021 - 2023  151 
6.  39778  dr. Borut Mikulec  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2021 - 2023  177 
7.  13796  mag. Ester Možina  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2021 - 2023  177 
8.  23031  dr. Tjaša Redek  Ekonomija  Raziskovalec  2021 - 2023  794 
9.  15496  dr. Maja Zalaznik  Ekonomija  Raziskovalec  2021 - 2023  1.163 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2158  Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta  Koper  1810014003  15.667 
2.  0393  Andragoški center Republike Slovenije  Ljubljana  5523192000  1.576 
3.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  99.957 
4.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  43.724 
5.  0590  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo  Ljubljana  1627163  8.942 
Povzetek
Predlagani projekt odgovarja na vprašanje o stanju in dejavnikih, ki spodbujajo vseživljenjsko učenje (VŽU). V Sloveniji se po izsledkih mednarodnih kazalnikov srečujemo s problemom velike skupine premalo funkcionalno pismenih odraslih, ki nimajo dovolj priložnosti, da bi svoje kompetence razvijali. Po meritvah raziskave »Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih« (PIAAC) je bilo ugotovljeno, da ima prevelika skupina odraslih v delovno aktivnem obdobju nizko razvite spretnosti za reševanje problemov v tehnološko zahtevnem okolju. Poleg tega tudi vključenost odraslih v aktivnosti VŽU strmo upada, ob tem pa gre izpostaviti tudi podatek, da se v VŽU v večji meri vključujejo bolj izobraženi odrasli. Vključevanje v VŽU posameznikov z nižjo stopnjo izobrazbe in nižjimi ravnmi kompetenc predstavlja še vedno izziv, ki zahteva oblikovanje učinkovitih izobraževalnih modelov in novih pristopov. Neugoden položaj opisanega segmenta prebivalstva močno zavira družbeni razvoj. Dodaten izziv za Slovenijo predstavlja trend staranja prebivalstva in delovno aktivnega prebivalstva ter upad spretnosti pri starejših. Tudi prehod k digitalni tehnologiji in njenim aplikacijam postavlja dodatne izzive v smeri digitalizacije in preoblikovanja poslovnih modelov, ki so se s pandemsko izkušnjo še dodatno pospešili. Ustrezne kompetence zaposlenih so v času četrte industrijske revolucije postale izjemno pomemben komplementarni dejavnik uvajanju novih tehnologij, ki kritično prispeva k povečevanju dodane vrednosti na ravni podjetij in s tem dviguje tudi pripravljenost podjetij na investiranje in uvajanje novih tehnologij, kar pozitivno vpliva na rast števila novih delovnih mest, razvoj podjetij, mest in regij V okviru projekta bo zato razvit holistični model VŽU, ki bo upošteval domače in tuje razvojne dosežke, izkušnje iz prakse in rezultate nacionalnih razvojnih projektov in nove okoliščine, ki jih je prinesla pandemija, saj bo učinkovito nagovarjal odrasle za izobraževanje in VŽU ter prispeval k ciljem Slovenije, da bi zvišala udeležbo odraslih v izobraževanju in VŽU. V ta namen bomo iskali interdisciplinarne povezave za razvoj kompetenc v različnih okoljih, tako na delu kot v lokalnem okolju, kot tudi na različnih ravneh: mikro (odrasli), mezo (podjetja, izobraževalne institucije) in makro ravni (politike VŽU, upravljanje sistema izobraževanja odraslih). Cilji projekta zasledujejo tudi cilje nastajajoče Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2021–2030 (ReNPIO 2021-2030), saj se projekt osredotoča na naslednje operativne cilje, na osnovi katerih so bilo oblikovani tudi delovni svežnji. 1) analizirati stanje vseživljenjskosti učenja v Sloveniji v mednarodno primerjalnem vidiku, s poudarkom na trajnostnem razvoju in digitalnemu preboju, 2) analizirati raznolikost stanja vseživljenjskosti učenja v Sloveniji po regijah glede na različne vrste pismenosti, 3) identificirati in analizirati dejavnike krepitve vseživljenjskosti učenja na mikro, mezo in makro ravni s predlogom inštrumentarija krepitve, 4) analizirati obstoječe modele VŽU v mednarodnem kontekstu in razviti holistični model VŽU v Sloveniji, s poudarkom na krepitvi udeležbe v izobraževanju odraslih in VŽU, 5) aplicirati holistični model VŽU v izbranih podjetjih za spodbujanje razvoja spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih in zmanjševanje digitalne vrzeli, še posebno za ranljive skupine odraslih s predlogi za inovativne andragoške strategije, 6) diseminacija in prenos znanja v prakso. Temeljni cilji in rezultati projekta so naravnani tako, da se bodo lahko prenašali v prakso k različnim končnim uporabnikom na različnih ravneh: na makro, mezo in mikro ravni. Med pomembnejšimi pričakovanimi rezultati velja izpostaviti aplikacijo holističnega modela VŽU podjetjih na osnovi analize podatkov iz terenske raziskave, objavo znanstvene monografije ter diseminacijo v znanstveni in strokovni skupnosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno