Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskave za opredelitev onesnaženosti podzemnih jam na ravni Slovenije, njihovo prednostno sanacijo ter monitoring stanja jam

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
Varstvo okolja, krasoslovje, kraške jame, onesnaženost jam, sanacija, monitoring, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
3.646,9
A''
546,74
A'
1.416,98
A1/2
1.963,02
CI10
588
CImax
40
h10
13
A1
12,35
A3
3,28
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 02. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  97  576  433  4,46 
Scopus  151  838  583  3,86 
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  37554  dr. Matej Blatnik  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2022  170 
2.  27510  dr. Mateja Breg Valjavec  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2022  178 
3.  30791  dr. Rok Ciglič  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2022  390 
4.  33273  dr. Mateja Ferk  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2022  171 
5.  50215  dr. Matej Lipar  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2022  128 
6.  52013  Astrid Švara  Geografija  Mladi raziskovalec  2021 - 2022  39 
7.  38267  dr. Jure Tičar  Geografija  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  178 
8.  33837  Manca Volk Bahun  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2022  302 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
Povzetek
V Sloveniji človek na jame najbolj vpliva z onesnaževanjem, še posebej v 20. stoletju (Gams, 2004; Prelovšek, 2011; Tičar, 2021). Problem onesnaževanja jam se je še posebej zaostril po 2. svetovni vojni, ko se je zaradi gospodarskega razvoja izjemno povečala količina odpadkov. Ob izostanku urejenega komunalnega odvoza je prebivalstvo na kraških območjih izkoriščalo jame in brezna za odlagališča odpadkov (Prelovšek, 2011; Tičar, 2021). Onesnaženje prvenstveno vpliva na poslabšanje stanja raznovrstnega in ranljivega podzemnega življenjskega okolja, obenem pa s poslabšanjem kakovosti podzemne pitne vode vpliva tudi na zdravje prebivalstva. Kraški vodonosniki so izjemno občutljivi na onesnaženje predvsem zaradi tanke prsti, točkovnega odtoka v vrtačah in ponorih ter koncentriranja vodnih tokov v epikraški in nezaliti coni (Zwahlen, 2004). Iz kraških vodonosnikov pridobi Slovenija okoli 43 % vse pitne vode, največ v alpskih in dinarskih pokrajinah (Lah, 1998, Brečko Grubar in Plut, 2001). Kraške jame sicer pred onesnaževanjem varujejo številni zakoni, v Sloveniji, neposredno Zakon o varstvu podzemnih jam, ki je stopil v veljavo leta 2004. Zakon kraške jame opredeljuje kot naravne vrednote državnega pomena in javno dobro ter uveljavlja lastništvo države nad njimi. Vendar so na ravni Slovenije podatki o onesnaženosti jam navkljub zakonski osnovi o spremljanju stanja jam nezanesljivi in nepopolni. Med onesnažene jame se po podatkih Katastra jam (2018) uvršča 657 jam oziroma 5,2 % vseh. Na temelju rezultatov štirih projektov je Čekada (2015) ocenil, da je med 517 jamami kar dobra tretjina (35 %) onesnaženih. Ob upoštevanju metode linearne ekstrapolacije bi bilo v Sloveniji onesnaženih kar 2700 jam. Ministrstvo za okolje in prostor (2015) ocenjuje, da je onesnaženih med 15 in 20 % kraških jam v nižjih predelih države, obenem pa razpolaga s podatki o 153 uničenih in 385 onesnaženih jamah (Ministrstvo za okolje in prostor, 2017). Zadnje raziskave, ki so temeljile na preučitvi stanja 6965 jam, na podlagi zapisnikov v Katastru jam, opredeljujejo, da je med njimi 20,0 % oziroma 1390 onesnaženih jam (Tičar, 2021). Projekt prispeva k ureditvi problematike onesnaženosti jam v Sloveniji in temelji na treh ciljih. Prvi cilj se osredotoča na popis onesnaženosti jam na ravni Slovenije. Pri tem bo vzpostavljena enotna metodologija za vrednotenje ter izveden popis stanja vseh jam na podlagi podatkov Katastra jam. Pridobljeni podatki bodo osnova za izvedbo raziskave onesnaženosti jam na ravni pokrajin, s katero bodo opredeljeni ključni vplivni dejavniki onesnaženosti jam, ter izvedena primerjava onesnaženosti med posameznimi pokrajinami. Drugi cilj se osredotoča na pripravo načrta prednostne sanacije v Sloveniji. Pri tem bo za vse onesnažene jame na podlagi metode analitičnega hierarhičnega procesa ter pomembnih dejavnikov pripravljen seznam prednostne sanacije. Obenem bo razvit tudi protokol za izvedbo sanacije jam v Sloveniji, ki bo usmerjal izvajalce k sistematičnemu pristopu reševanja problematike na terenu. Tretji cilj se osredotoča na izboljšanje monitoringa stanja jam. Pri tem bo pripravljen in uveden izboljšan protokol zbiranja podatkov o stanju jam v Sloveniji z nadgradnjo obstoječega zapisnika Katastra jam. Dodatno se projekt osredotoča tudi na razvoj metod za oceno količin odpadkov v onesnaženih jamah. Obenem bo na vzorcu 100 onesnaženih jam izveden monitoring, s katerim bodo pridobljene ključne informacije, za izvedbo ostalih aktivnosti, ter ocenjena zanesljivost podatkov Katastra jam. Rezultati projekta bodo podani v obliki poročil, monografije, znanstvenih in strokovnih člankov ter predstavljeni na zborovanjih in javnem posvetu ob zaključku izvedenega projekta.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno