Projekti / Programi
Katoliška cerkev in civilna družba
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.11.00 |
Humanistika |
Teologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H002 |
Humanistične vede |
Teologija |
Katoliška Cerkve, civilna družba, ločitev Cerkve od države, nevladne organizacije, demokracija, človekove pravice, pluralna družba, ustanove civilne družbe, vrednote, komunikacija, gensko inžinerstvo, informacijska družba
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Katoliška Cerkev je družben pojav, ki ga ni mogoče ne v svetovnem, ne v slovenskem merilu preprosto prezreti. Zato se zatavlja vprašanje, kje je njeno mesto v družbi. V laični in pluralni državi mesto Cerkve ni v politični družbi in tudi sama se v njej ne vidi. Vendar se tudi v zasebnosti ne vidi, kamor jo silijo zagovorniki skrajne laičnosti. Med političnostjo in zasebnostjo je civilna družba, kjer večina družbenih mislecev in dejavnikov vidi mesto Cerkve in tudi sama se tja prišteva.
V prvem delu raziskave bomo primerjali prakso in teorijo glede Cerkve in civilne družbe v demokracijah z zelo različnimi rešitvami. Na eni strani sta ZDA in Francija, ki strogo ločujeta med državo in Cerkvijo, na drugi strani pa Nemčija in Avstrija, kjer je povezava med državo in Cerkvijo dokaj tesna. V razmerju do teh dežel bomo umestili slovensko teorijo in prakso, glede razmerja med državo in Cerkvijo, kakor se razvijata, kar smo samostojna in demokratična država. Ozrli se bomo tudi po nekaterih post-komunističnih državah Srednje Evrope, kjer se srečujejo s podobnimi (začetnimi) težavami kot mi.
Drugi del bo obravnaval pogled Cerkve (njen družbeni nauk) na civilno družbo in večplastnbost cerkvenega občestva in organizacije ter temu ustrezno razvejano navzočnost in delovanje v civilni družbi. Cerkev je monolitna organizacija le na ravni skupne vere in morale, na področju konkretnega delovanja v družbi, pa imajo pobudo in odgovornost verniki-laiki, ki v svojih od hierarhije neodvisnih združenjih delujejo v civilni družbi. Za razumevanje cerkvenega vpliva na miselnost, vrednote in razvoj civilne družbe so predvsem pomembne te kapilarne organizacije. Zato se bomo v tem delu raziskave dotiknili vprašanj cerkvene pastorale in njenega prispevka k prebujanju vernih za družbena in civilizacijska vpašanja, ki so skupnega interesa za našo družbo in širše za človeštvo v procesih globalizacije.
V zadnjem, tretjem delu, raziskave bomo preučili nekatera pomembna področja civilizacijskega in družbenega premisleka in razpravljanja, v katerem sodeluje Cerkev kot pomemben sogovornik in moralni glas iz civilne družbe. Med perečimi vprašanji, ki se tičejo sedanjosti in prihodnosti vsega človeštva, slehernega posameznika in zato tudi slovenske družbe, so npr. genetsko inžinerstvo in bioetika, varovanje človekovih pravic pred nenadzorovano močjo kapitala, dez/informacija v informacijski družbi in pravica do obveščenosti, zaščita malih kultur v procesih evropskega združevanja in globalizacije idr.
