Projekti / Programi
Vrednotenje IL kot podlaga za predlog dolgoročno vzdržnega modela državnih pomoči za spodbujanje sodelovanja znanosti in gospodarstva
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
Intelektualna lastnina, raziskave in razvoj, prenos tehnologij, vrednotenje intelektualne lastnine, neopredmetena sredstva, državne subvencije, državna pomoč
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Namen bazicˇnih raziskav je predvsem odkrivanje podlag za dolgorocˇne koristi za cˇlovesˇtvo. Aplikativnejša podrocˇja raziskovanja so po svoji naravi namenjena hitrejsˇemu prenosu v prakticˇno uporabo, cˇas razvoja do prakticˇne uporabe izsledkov raziskav je zelo razlicˇen glede na panogo, od relativno kratkega cikla nekaj mesecev v npr. informacijsko-komunikacijskih tehnologijah do desetletij v npr. biotehnologiji ali farmaciji. Družba financira raziskovalno dejavnost v javnih raziskovalnih organizacijah (JRO) preko državne davčne in raziskovalno-inovacijske politike, zato ne glede na znacˇaj in podrocˇje raziskovanja pricˇakuje kratkorocˇno ali dolgorocˇno prakticˇno korist od raziskovalnih aktivnosti. Kot država delujemo v globalnem konkurencˇnem okolju, kjer je prav tehnološki razvoj tisti redek vzvod, s katerim lahko posredno ustvarjamo dodano vrednost. Slovensko, pa tudi druga gospodarstva, v splosˇnem samo nima dovolj znanj in kapitala, da bi v vsakem trenutku samostojno razvilo za prevlado na trgu nujno potrebne zahtevne tehnolosˇke preboje ter v razvojnem smislu pogosto ostaja na polju tehnolosˇkih izboljsˇav in srednje zahtevne tehnologije. Delovanja gospodarstva na podrocˇju visoke tehnologije so mnogo preredka glede na relativno visoko ceno delovne sile v Sloveniji v lucˇi konkurencˇnih razmer na globalnem trgu (Vir: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Wages_and_labour_costs). Za delovanje celotnega cikla je pomembno, kako uspesˇno deluje prenos znanj in tehnologij iz JRO v aplikativno uporabo. Tovrstno (so)delovanje poskuša država vzpodbuditi s finančnimi spodbudami, vendar ob tem trči ob pravila in zakonodajo za varstvo konkurence na prostem trgu, ki dodeljevanje tovrstne pomoči omejujejo oz ga dovoljujejo v okviru vsebinskih izjem (npr. poseben pomen za razvoj) oz ob posebnih pogojih (vnaprejšnja priglasitev državne pomoči EK ter njeno soglasje) oz poenostavljeno do določene višine (pravilo de-minimis). Raziskovalno razvojna (RR) sodelovanja vključujejo prehajanje intelektualne lastnine (IL) med partnerji. V slovenskem prostoru primanjkuje izkušenj in znanj o vrstah IL, času nastanka IL, postopku registracije IL, lastništvu IL, možnostih zaščite IL ter prenosa IL glede na tip pogodbenega sodelovanja in financiranje le tega. Zato bomo kvantitativno in kvalitativno analizirali kritične točke prenosa pravic IL ter pripravili smernice za upravljanje s pravicami IL v okviru sodelovalnih RR projektov na podlagi podatkov z nacionalnih podatkovnih baz, poročil ministrstev in agencij, podjetniških zgodb, obstoječih finančnih spodbud, davčnih olajšav za vlaganje v RR in zakonodaje na področju IL itd. ter opravljenih pogovorov, vprašalnikov in sestankov z relevantnimi deležniki. Rokovanje z IL ima svoje specifike tudi na področju računovodskega knjiženja IL, zato bomo pripravili mednarodno primerjalni pregled sistemov vrednotenja tržne vrednosti pravic IL v sodelovalnih projektih ter celosten postopek zaznavanja IL, registracije IL kot neopredmetenega sredstva, vrednotenja IL ter predloge členov za ustrezne sodelovalne pogodbe glede na načine, čase, vrste financiranja z upoštevanjem vrednotenja in možnosti prenosa IL med partnerji. Tako bomo prispevali k oblikovanju dolgoročno vzdržnega modela državnih pomoči. Ustrezno ovrednotena IL je podlaga za ustrezno oblikovanje ukrepov iz sredstev skladov kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj - ESRR, Evropski socialni sklad - ESS in Kohezijski sklad) in poročanje prejetih državnih pomoči za gospodarske subjekte. Pripravili bomo mednarodno primerjalni pregled urejanja sistema državnih pomoči ter na podlagi omenjenega pregleda pripravili predlog celostnega sistema državnih pomoči z vidika projektov financiranjih s strani skladov evropske kohezijske politike ter predloge sprememb državnih pomoči na mednarodni ravni, ki bi jih bilo potrebno implementirati za dosego bolj učinkovitega sodelovanja med deležniki v heliksu znanja.
