Projekti / Programi
Umetna inteligenca za kibernetsko varnost
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
Kibernetska varnost, umetna inteligenca, analiza stanja, primerjalna ocena
Raziskovalci (4)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.682 |
Povzetek
Med novejše tehnologije, ki obetajo učinkovitejše zagotavljanje kibernetske varnosti, prištevamo tudi umetno inteligenco (UI), uporabno zlasti pri analizi in obdelavi velikega števila varnostno relevantnih dogodkov ter odkrivanju še neznanih groženj in oblik kibernetskih napadov in odzivanju nanje. Za učinkovitejše raziskave in razvoj in preboj slovenskih ponudnikov varnostnih rešitev na Evropski in svetovni trg so poleg ustreznih kompetenc in medsebojnega sodelovanja pomembne tudi informacije o raziskovalnih vrzelih na tem področju ter raziskovalno-razvojnih zmogljivostih in primerjalnih prednostih Slovenije. Glavna cilja predlaganega projekta sta zato: - analiza stanja na obravnavanem področju in njegova primerjalna ocena glede na trenutno situacijo v državah EU oz. v razvitem svetu; - identifikacija (morebitnih) področij, kjer ima Slovenija primerjalne prednosti oz. razvojni potencial, in priprava predlogov za usmeritve za razvoj. Za uresničitev ciljev bo projekt najprej oblikoval taksonomijo metod UI za zagotavljanje kibernetske varnosti, ki bo služila kot okvir za sistematično analizo znanstvene literature in obstoječih raziskav v Sloveniji, EU in razvitem svetu ter identifikacijo in predstavitev raziskovalnih vrzeli na obravnavanem področju. Vrzeli bodo identificirane v skladu z metodologijo, ki smo jo v preteklosti že uspešno uporabili na področju priprave načrta raziskav za boj proti kibernetskemu kriminalu pri projektu COURAGE iz 7. okvirnega programa EU. Podlaga za analizo stanja in identifikacijo vrzeli bodo poleg analize znanstvene in strokovne literature rezultati preteklih in tekočih projektov in programov EU, študije Evropske organizacije za kibernetsko varnost (ECSO) in štirih pilotnih kompetenčnih centrov na področju kibernetske varnosti (CONCORDIA, CyberSec4Europe, Sparta in Echo) ter poročila organizacij, kot so Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), Europol, OECD ipd. Upoštevani bodo tudi observatoriji na relevantnih področjih, na primer AI Watch, OECD AI Observatory in European Cybersecurity Atlas. Nadalje bodo analizirane zmogljivosti slovenskih ponudnikov storitev in rešitev na področjih UI in kibernetske varnosti. Ponudnike bomo identificirali s pomočjo Strateško razvojno inovacijskega partnerstva Pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS), iniciative AI4SI ter sekcij ZIT in SeKV Gospodarske zbornice Slovenije. Zbrani podatki bodo dali boljši vpogled v stanje UI v kibernetski varnosti v Sloveniji ter omogočili analizo stanja in pripravo primerjalne ocene ter identifikacijo potencialnih področij, na katerih ima Slovenija primerjalne prednosti oziroma razvojni potencial. Poleg sofinancerja raziskav bodo rezultati uporabni tudi za slovenske raziskovalne organizacije in podjetja. Sofinancerju bodo v novi finančni perspektivi 2021-2027 omogočili optimalno usmerjanje sredstev za vzpodbujanje raziskav in razvoja na področju kibernetske varnosti. Slovenskim gospodarskim organizacijam bodo ponudili boljši vpogled v možnosti uporabe UI za zagotovitev kibernetske varnosti. Ponudniki storitev in aplikacij se bodo seznanili z raziskovalnimi in razvojnimi področji, na katerih je višja možnost razvoja konkurenčnih varnostnih rešitev in preboja v evropskem in svetovnem merilu, kar bo omogočilo lažje vključevanje v raziskovalne in razvojne programe EU. Po drugi strani bodo rezultati projekta omogočili končnim uporabnikom vpogled v rešitve za zagotavljanje kibernetske varnosti s pomočjo UI, na primer v kritičnih sektorjih, kakršna sta energetika ali e-zdravje, in s tem lažje uvajanje UI in varnostnih storitev tako v zasebnem kot v javnem sektorju.
