Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Sinteza alkalijsko aktiviranih materialov s pomočjo mikrovalov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   

Koda Veda Področje
2.01  Tehniške in tehnološke vede  Gradbeništvo 
Ključne besede
Žlindra, pepel, metakaolin, alkalijska aktivacija, mikrovalovi, jedrska magnetna resonanca
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.195,83
A''
1.332,11
A'
2.767,55
A1/2
3.601,74
CI10
6.330
CImax
236
h10
41
A1
18,99
A3
6,78
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 19. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  311  6.938  6.293  20,23 
Scopus  323  7.725  7.031  21,77 
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11292  dr. Vilma Ducman  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 - 2024  503 
2.  30873  dr. Barbara Horvat  Materiali  Vodja  2021 - 2024  111 
3.  35379  dr. Andraž Krajnc  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2024  111 
4.  18146  dr. Gregor Mali  Fizika  Raziskovalec  2021 - 2023  381 
5.  24724  dr. Branka Mušič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2022 - 2024  119 
6.  52007  dr. Tia Kristian Tajnšek  Kemija  Raziskovalec  2022 - 2024  17 
7.  58093  Anže Tesovnik  Geologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
8.  35338  dr. Katja Traven  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 - 2022  71 
9.  20335  dr. Bojan Zajec  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 - 2024  183 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  10.471 
2.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  21.278 
Povzetek
Alkalijsko aktivirani materiali (AAM) so perspektivna alternativa konvencionalnim gradbenim materialom (cement, beton, keramika), saj je energija potrebna za izdelavo manjša, tj. čas in temperatura priprave sta nižja, posledično tudi ogljični odtis [1,2]. Materiali, ki se lahko uporabljajo kot prekurzorji, morajo vsebovati dovolj Si in Al v amorfni fazi ter čim manj elementov iz 1. skupine, ki se jih doda naknadno z akivatorjem, saj je končno idealno množinsko razmerje elementov 1. skupine:Al:Si vseh sestavin skupaj enako 1:1:1.9 [3]. Izbrano razmerje Al:Si se lahko doseže z mešanjem ustreznih prekurzorjev. Najbolj uporabljan prekurzor je metakaolin, ki velja kot standard v alkalni aktivaciji [4]. Kot aktivator v reakciji pa se večinoma uporabljajo NaOH, KOH, Na-vodno steklo ter K-vodo steklo. V prvi fazi reakcije poteka najprej raztapljanje v alkalnem mediju, nato transport elementov, tvorba alumosilikatnih-monomer (povezovanje Al in Si s O v tetraedre), polikondenzacija (in dehidracija) v alumosilikatno mrežo, ki je večinoma amorfna [5]. Prvi fazi reakcije sledi nega na nizkih temperaturah (pod 100 °C), tj. nadaljnja dehidracija do končnega produkta, tj. AAM. V praksi so AAM bili že implicirani v Avstraliji, najprej za pisto na letališču v kraju Brisbane [6], nato pa še za javno zgradbo v kraju Queensland [7]. Cilj tega projekta je testirati vpliv elektromagnetnega valovanja v območju mikrovalov na različne faze sinteze AAM, tako začetne, ko z mikrovalovi volumetrično povečamo temperaturo alkalno aktivirane zmesi in tako pohitrimo reakcijo, skrajšamo čas sinteze in prihranimo porabljeno energijo [8], kot tudi v kasnejših fazah, ko vplivamo na dehidracijo (sušenje) in zlivanje. Za doseganje teh ciljev se bo projekt osredotočil na: - kemijsko in mineraloško analizo metakaolina, - določitev optimalne mešanice prekurzorja ter alkalnih aktivatorjev [9], - izbiro mikrovalovne pečice za sintezo AAM ter izbiro ustreznih kalupov za uporabo v mikrovalnovni pečici, - optimizacijo spremenljivih parametrov mikrovalov v vseh fazah sinteze AAM za doseganje optimalnih mehanskih lastnosti AAM, - implementacijo pridobljenega znanja pri uporabi odpadnega materiala za prekurzor. Projekt je razdeljen v 5 delovnih sklopov vezanih na specifične cilje projekta, ki ga bodo izvajali ZAG – Oddelek za materiale, KI – Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo. Obe skupini imata že veliko izkušenj pri pripravi in karakterizaciji AAM iz različnih prekurzorjev oz. analizi materialov z NMR. Pridobljeno znanje bo podlaga za razvoj različnih izdelkov z boljšimi mehanskimi lastnostmi pripravljeni v krajšem času z manj vložene energije. V projektu bomo tako dobili novo interdisciplinarno znanje, ki bo povezovalo tehnologijo in okoljske vidike.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno