Projekti / Programi
Izračun letnega cirkadianega potenciala v stavbah z uporabo tehnik strojnega učenja (YCPdeep)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.01.00 |
Tehnika |
Gradbeništvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.01 |
Tehniške in tehnološke vede |
Gradbeništvo |
Dnevna svetloba; Nevizualni vplivi dnevne svetlobe; Svetlobno okolje v stavbah; Strojno učenje; Circadiani ritem
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
138 |
2.140 |
1.819 |
13,18 |
| Scopus |
181 |
2.687 |
2.307 |
12,75 |
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
39878 |
David Božiček |
Gradbeništvo |
Tehnični sodelavec |
2021 |
33 |
| 2. |
25423 |
dr. Tomaž Hozjan |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
302 |
| 3. |
25479 |
dr. Mitja Košir |
Gradbeništvo |
Vodja |
2021 - 2024 |
480 |
| 4. |
34368 |
dr. Robert Pečenko |
Mehanika |
Raziskovalec |
2021 |
73 |
| 5. |
50604 |
dr. Jaka Potočnik |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
33 |
| 6. |
35705 |
dr. Nataša Šprah |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
73 |
| 7. |
08437 |
dr. Goran Turk |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
524 |
Organizacije (1)
Povzetek
Odkritje novega tipa fotoreceptorjev, poimenovanih intrinzično fotosenzitivne retinalne ganglijske celice (ipRGC), in z njimi povezanih molekularnih mehanizmov, potrjuje slutnjo, da je dnevna svetloba najpomembnejši usklajevalec in vzdrževalec vsakdnevnega bioritma oz. cirkadianega ritma pri ljudeh. IpRGC vplivajo na sekrecijo melatonina – spalnega hormona, ki regulira budno–spalni ritem. Odziv cirkadianega fototransdukcijskega sistema pa se od vidnega močno razlikuje, saj je le ta maksimalno občutljiv na svetlobo v modrem delu spektra in je časovno pogojen. Svetloba zjutraj je zaželena, zvečer pa se je visokim osvetljenostim in modrim virom svetlobe priporočeno izogniti. Zaradi kompleksnosti ocenjevanja cirkadiane svetlobne vsebine tega s konvencionalnimi simulacijskimi orodji za vidno svetlobo ni mogoče doseči. Trenutno so orodja, ki so sposobna računanja prejete spektralne sestave sevanja, kar omogoča vrednotenje svetlobe z vidika cirkadianega sistema, omejena na izvrednotenje spektralne vsebine le za trenutek v času. Dodatno, takšne simulacije zahtevajo visoko procesorsko zmogljivost in veliko vloženega časa. Poglaviten cilj predlaganega projekta je ustvariti orodje predvidevanja zdravja svetlobnega notranjega okolja, ki bo zanesljivo napovedovalo cirkadiani in vidni del notranjega svetlobnega okolja v stavbah z vidika uporabnika v prostoru na ravni trenutka v času, dneva, meseca ali celega leta za lokacije od 35o do 60o severne geografske širine. Orodje bo delovalo na podlagi modela napovedovanja umetnih nevronskih mrež in bo lahko cirkadiano svetlobo zanesljivo napovedovalo na podlagi osnovnih podatkov o geometrijskih in optičnih lastnostih obravnavanega prostora ter podnebnih podatkov lokacije. Model umetnih nevronskih mrež orodja bo učen na podlagi baze simulacijskih rezultatov, ki bodo pridobljeni z multispektralnim simulacijskim orodjem ALFA. Pri ustvarjanju baze simulacijskih rezultatov bo spreminjanih skupno 13 vhodnih parametrov, ki bodo zagotavljali vsesplošno uporabnost orodja. Spreminjani bodo geometrijski (npr. širina, globina in višina prostora, delež zasteklitve), optični (npr. odsevnosti zidov, stropa ali stene, presevnost zasteklitve) in podnebno pogojeni parametri (npr. stanje neba, geografska širina, čas). Rezultati vsake izmed iteracij multispektralnih simulacij v bazi bodo vrednoteni s pomočjo najsodobnejših metod vrednotenja cirkadiane vsebine svetlobe (npr. metriki Circadian Stimulus – CS in metrika alfa-opskega luxa), sočasno bo ovrednoten tudi vidni aspekt svetlobe (osvetljenost – lx). Model umetnih nevronskih mrež, ki bo ustvarjen na podlagi omenjenih simulacijskih iteracij, bo sposoben napovedovanja vidnih in cirkadianih količin svetlobe za katero koli časovno točko v letu. Takšen model umetnih nevronskih mrež bo nato implementiran v spletno orodje za napovedovanje zdravega svetlobnega okolja, ki bo poleg svetlobnih količin v določeni točki v času omogočalo tudi oceno povprečne količine cirkadiane in vidne svetlobe ter izvrednotilo trajanje izpostavljenosti cirkadiano in/ali vidno ustrezni svetlobi v obdobju izbranega dne, meseca ali celotnega leta s pomočjo novo predlaganih metrik podnebno pogojenega merjenja cirkadiane svetlobe. Orodje bo prvo na področju znanstvenoraziskovalnega in strokovnega obravnavanja osvetljevanja in bo uporabniku omogočilo enostavno in hitro pridobitev omenjenih rezultatov na podlagi geometrijskih, optičnih in podnebnih vhodnih podatkov. To bo dodatno neposredno pripomoglo k boljšemu ozaveščanju strokovne javnosti in posredno splošne javnosti ter pripomoglo k vzpodbujanju 3. kazalnika ciljev trajnostnega razvoja – skrb za zdravo življenje in spodbujanje splošnega dobrega počutja v vseh življenjskih obdobjih.
