Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Mobilnost glasbenikov in glasbeno-idejnih tokov na Slovenskem od 16. do 19. stoletja

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   
H320  Humanistične vede  Muzikologija 
Ključne besede
muzikologija,glasba na Slovenskem, zgodnji latinski monodični moteti, možni pomen lokalnih glasbenih središč, Academia Philharmonicorum Labacensium, italijanske glasbene akademije v 18. stoletju, glasbene ustanove v 18. in 19. stoletju
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  21448  dr. Alenka Bagarič  Muzikologija  Raziskovalec  2002  62 
2.  15372  dr. Nataša Cigoj Krstulović  Muzikologija  Raziskovalec  2000 - 2002  148 
3.  06039  mag. Tomaž Faganel  Muzikologija  Raziskovalec  2000 - 2002  426 
4.  17894  Božidara Frelih  Muzikologija  Raziskovalec  2000 - 2002  147 
5.  13137  dr. Metoda Kokole  Muzikologija  Vodja  2000 - 2002  424 
6.  16318  dr. Radovan Škrjanc  Muzikologija  Raziskovalec  2000 - 2002  84 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.948 
Povzetek
Mobilnost glasbenikov in glasbeno-idejnih tokov je bila v obravnavanih stoletjih eden bistvenih dejavnikov za oblikovanje tako evropskega kot tudi lokalnega glasbenega repertoarja, ki ga poznamo iz dosedanjih temeljnih študij o zgodovini glasbe posameznih dežel. Raziskava želi na podalgi komparacij s stanjem v bližnji Italiji in v avstrijskih deželah na primeru dveh modelov (latinski monodični motet kot primer glasbene oblike in Academia Philharmonicorum kot primer glasbene ustanove) kompleksno pokazati vlogo slovenskega prostora za srednjeevropsko glasbeno tvornost.
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno