Projekti / Programi
Optimizacija nevtronskih karakteristik fuzijskih reaktorjev s pomočjo strojnega učenja
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.03.00 |
Tehnika |
Energetika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
2.03 |
Tehniške in tehnološke vede |
Mehanika |
fuzijski reaktor, transport nevtronov, produkcija tritija, jedrsko gretje, strojno učenje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
552 |
7.857 |
6.058 |
10,97 |
Scopus |
549 |
8.479 |
6.656 |
12,12 |
Raziskovalci (1)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
36329 |
dr. Aljaž Čufar |
Energetika |
Vodja |
2021 - 2024 |
649 |
Organizacije (1)
št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.695 |
Povzetek
Zlivanje jeder lahko potencialno revolucionarno spremeni svetovno produkcijo energije, saj združuje dostopnost in veliko količino goriva, majhen fizični in okoljski odtis ter splošno dostopnost surovin, ki so potrebne za obratovanje tovrstnih elektrarn. Ker se pri zlivanju jeder sprosti veliko nevtronov, je treba pri zasnovi fuzijske elektrarne upoštevati jedrske vidike. Zaradi časovne potratnosti priprave modelov so nevtronske analize pogosto eden od dejavnikov, ki upočasnjujejo potek zasnove in s tem razvoja fuzijske elektrarne, saj lahko priprava novih modelov za nevtronske analize traja tedne ali celo mesece. Posledično je obseg teh analiz pogosto relativno ozek in večinoma gre za testiranje rešitev, podobnih predhodnim poznanim predlogom, inovativne bistveno drugačne rešitve pa ostanejo neraziskane. Cilj parametričnega dizajniranja in priprave modelov je zmanjšanje človeške delovne obremenitve, s čimer se bodo odprle možnosti za širše in bolj raznolike študije zasnov reaktorjev. Parametrično modeliranje, avtomatično obdelovanje rezultatov in hitra primerjava rezultatov pa so tudi predpogoji za avtomatizacijo optimizacije zasnov, ki jo vidimo kot naslednji korak v procesu zasnove reaktorjev. Ta korak bo omogočila neprestana rast računskih zmogljivosti, ki jih imamo na voljo. Zaradi trenutnih omejitev računskih zmogljivosti na tak način še ne moremo obravnavati najzahtevnejših primerov, test na enostavnejših primerih pa je najverjetneje že mogoč. Zaradi relativno nizkega števila testnih primerov, ki jih lahko analiziramo v primernem času, standarden optimizacijski algoritem, npr. genetski algoritem, najverjetneje ne bo zadostoval. Verjetno bo ključnega pomena previdna izbira kriterijev, po katerih bomo ocenjevali rezultate, v izdelavo modelov pa bo treba vgraditi naše razumevanje izziva. Predlagani novi pristop k zasnovi reaktorja, ki je osnovan na avtomatiziranem optimizacijskem procesu, bo demonstriral nov način optimizacije, ki zahteva manj človeškega časa. Verjamemo, da je združitev novih idej in pristopov s preverjenimi metodami edini način, da rešimo kompleksen izziv zasnove fuzijske elektrarne. Predlagane raziskave so korak na tej poti.