Projekti / Programi
Modeliranje voznikovega situacijskega zavedanja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
Situacijsko zavedanje (SZ), uspešnost vožnje, voznikovo vedenje, avtomatizirana vozila, informacijski sistemi v vozilu, interakcija človek-stroj, pozornostni viri, napredni asisitenčni sistemi za vožnjo.
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
37510 |
dr. Kristina Stojmenova Pečečnik |
Telekomunikacije |
Vodja |
2021 - 2023 |
104 |
Organizacije (1)
Povzetek
V zadnjih desetletjih je ena od osrednjih točk zanimanja avtomobilske industrije razvoj popolnoma avtomatiziranega vozila, t. i. avtonomnega vozila. Ena od glavnih potreb (podprta z ekonomskimi in okoljskimi argumenti), ki so botrovale želji po razvoju vozila brez voznika, izhaja iz številnih raziskav in podatkov iz realnega okolja, ki so pokazali, da je človeški faktor razlog za 95 % prometnih nesreč, pri čemer je najpomembnejši med njimi obnašanje voznikov. Po pričakovanjih naj bi vsaka višja stopnja avtomatizacije povečala varnost v cestnem prometu, vendar pa razpoložljivi podatki kažejo, da bi bilo lahko obnašanje voznikov v pol-avtonomnih vozilih šibek člen v prispevku teh vozil k varnosti v cestnem prometu. Zaradi zmanjšane vključenosti v vožnjo se znižajo ravni situacijskega zavedanja (zavedanja o tem, kaj se dogaja okrog tebe). Situacijsko zavedanje (SZ) ima pomembno vlogo v katerem koli procesu človekovega dinamičnega odločanja, saj zagotavlja stanje védenja, ki je potrebno za sprejemanje učinkovitih odločitev in ustrezno ukrepanje. SZ je kognitivni konstrukt in kot tak tesno povezan z drugimi kognitivnimi teorijami, kot so kognitivna obremenitev, pozornost in spomin. Če ga, po drugi strani, opazujemo pri dinamični nalogi vožnje, pa nanj močno vpliva obnašanje voznika, ki prav tako učinkuje nazaj. Vse te povezave so vplivale na razvoj teoretičnega modela voznikovega SZ, v okviru katerega so bile razvite številne metode ocenjevanja, ki so skušale zajeti vse vidike SZ. Glavni problem, ki ga obravnava ta projekt, je, da se večina teh ukrepov osredotoča na različne vidike SZ, ki vsak zase zagotavljajo omejene podatke o celovitem situacijskem zavedanju upravljavca. Poleg tega marsikaterega od njih ni mogoče uporabiti v dinamičnem okolju vozila ali pa je njihova zasnova preveč moteča in ne omogoča ekološko veljavnega ocenjevanja v vozilu. Glavna cilja projekta sta tako dva: 1) razvoj modela voznikovega situacijskega zavedanja na podlagi uspešnosti vožnje, ki upošteva značilnosti voznega okolja in vožnje, ter 2) razvoj in evalvacija komunikacijske zasnove človek-stroj (HMI), ki bo vozniku pomagal vzdrževati neprekinjeno SZ pri različnih stopnjah avtonomnosti. Za izpeljavo verjetnosti človeških odločitev v vozilu, ki lahko močno vplivajo na varnost v vozilih z različno stopnjo avtonomnosti, bi lahko uporabili meritve različnih stopenj SZ. Raziskovalna podatkovna analiza bo uporabljena za korelacijo uspešnosti vožnje (zajete v simuliranem okolju z uporabo visoko zanesljivega simulatorja vožnje) s podatki iz fizioloških, subjektivnih in vedenjskih meritev ter meritev uspešnosti na podlagi poizvedb. Za ugotavljanje medsebojnih soodvisnosti, bo analiza vključevala večfaktorsko korelacijsko analizo. Ta model bo pokazal, kako je vsak od kazalnikov vožnje povezan s celotnim situacijskim zavedanjem, in bo zagotovil dodatne podatke o povezavah z vsako od ravni SZ (zaznavanje, razumevanje in predvidevanje). Model bo omogočil spremljanje in prepoznavo zmanjšane stopnje voznikovega SZ v realnem času. Prepoznava učinkov zmanjšanega situacijskega zavedanja bo omogočila oblikovanje rešitve, ki bo le-te preprečevala. Predlagana bo nova zasnova HMI, ki za vzdrževanje ali ponovno vzpostavitev morebitne izgube SZ uporablja ustrezne vizualne, zvočne in taktilne dražljaje. Zasnova, ki bo vozniku pomagala vzdrževati SZ, bo prispevala k preprečevanju zmanjšanja SZ v avtonomnih vozilih, kar lahko dodatno izboljša varnost in udobje voznika.
