Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Avtologni imunohibridomi in napredno zdravljenje trojno negativnega raka dojk stadijev II in III

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
Avtologno celično cepivo; dendritične celice iz monocitov; imunohibridomi; trojno negativni rak dojk; napredno zdravljenje; eksperimentalno klinično testiranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.953,91
A''
845,89
A'
2.245,89
A1/2
3.349,9
CI10
12.968
CImax
1.064
h10
47
A1
17,5
A3
5,6
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 16. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  572  17.152  14.332  25,06 
Scopus  534  18.715  15.810  29,61 
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  16303  dr. Simona Borštnar  Onkologija  Raziskovalec  2021 - 2024  502 
2.  52511  Luka Dobovišek  Medicina  Raziskovalec  2021 - 2024  32 
3.  32034  dr. Martina Gobec  Onkologija  Raziskovalec  2021 - 2024  187 
4.  18548  dr. Helena Haque Chowdhury  Nevrobiologija  Raziskovalec  2021 - 2024  155 
5.  57412  Danijela Herga  Farmacija  Raziskovalec  2023 - 2024 
6.  01302  dr. Matjaž Jeras  Biotehnologija  Vodja  2021 - 2024  365 
7.  15666  dr. Marko Kreft  Nevrobiologija  Raziskovalec  2021 - 2024  685 
8.  34385  dr. Jasna Lojk  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2021  68 
9.  57310  Ines Medved Palčar  Farmacija  Raziskovalec  2023 - 2024 
10.  25174  dr. Marina Mencinger  Medicina  Raziskovalec  2021 - 2024  81 
11.  54060  Tanja Ovčariček  Medicina  Raziskovalec  2021 - 2024  82 
12.  37274  Miha Pate  Nevrobiologija  Raziskovalec  2021 - 2024 
13.  27747  dr. Samo Pirnat  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2021 - 2024  15 
14.  54114  Erika Rus  Nevrobiologija  Raziskovalec  2021 - 2024 
15.  55140  Lara Smrdel  Farmacija  Raziskovalec  2022 - 2024  14 
16.  31572  dr. Saša Trkov Bobnar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2021  56 
17.  52377  Taja Zore  Farmacija  Raziskovalec  2021 - 2023  13 
18.  03702  dr. Robert Zorec  Nevrobiologija  Raziskovalec  2021 - 2024  803 
19.  38244  dr. Tomaž Mark Zorec  Medicina  Raziskovalec  2022 - 2024  41 
20.  32306  dr. Janja Zupan  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2021 - 2022  111 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0787  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo  Ljubljana  1626973  17.413 
2.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  15.788 
3.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.723 
4.  1683  CELICA, biomedicinski center, d.o.o.  Ljubljana  1506854  1.802 
Povzetek
Rak dojk (RD) je pomembna in pogosta bolezen, ki prizadene večinoma zdravje žensk, obenem pa je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri ženskah. Je zelo heterogena bolezen zaradi raznolikih morfoloških značilnosti, različnih izhodov in odzivnosti na trenutno razpoložljive vrste terapij. Zaradi omenjene visoke stopnje heterogenosti RD ne moremo obravnavati kot eno vrsto bolezni, zato ga delimo v tri podtipe, ki so bolj homogeni: RD z izraženimi hormonskimi receptorji (estrogenski in progesteronski), Her2 – pozitivni, ter trojno negativni RD (TNRD), za katerega je značilno neizražanje tako estrogenskih in progesteronskih receptorjev kot proteina HER2. TNRD predstavlja približno 10 - 15% vseh RD, zanj pa sta značilna agresiven potek, s trendom zgodnje ponovitve in razsejanja v pljuča, jetra in centralni živčni sistem ter posledično slabše preživetje. Pri večini bolnikov s TNRD poteka standardno zdravljenje z neoadjuvantno kemoterapijo, ki ji sledita operativna odstranitev tumorja in radioterapija. Z neoadjuvantnim zdravljenjem pri približno 30% bolnikov dosežemo popolno remisijo (CR), ki je povezana z odlično prognozo. Bolniki brez patološke popolne remisije (pCR) pa v več kot 50% primerov razvijejo oddaljene razsevke, večinoma v 2 letih po diagnozi. Srednje celokupno preživetje pri razsejanem TNRD je slabo (samo 1 leto). Ker so trenutne možnosti osnovnega zdravljenja zgodnjega in razsejanega TNRD omejene le na kemoterapijo, bi za boljše obvladovanje bolezni nujno potrebovali nove, učinkovite terapevtske pristope. Imunska terapija z inhibitorji imunskih nadzornih točk, ki prekinejo tumorsko supresijo specifičnih protitumorskih celičnih imunskih odzivov, je v zadnjem desetletju postala ena od obetavnih strategij tudi pri zdravljenju TNRD, s katero lahko izboljšamo stopnjo preživetja tovrstnih bolnikov. V številnih kliničnih raziskavah uporabe monoklonskih protiteles, ki zavirajo imunske nadzorne točke (CTLA-4, PD-1 in PD-L1) pri TNRD, se je najbolj izkazalo zdravilo atezolizumab (monoklonsko protitelo proti PD-L1), zato so ga uvedli v prvo linijo zdravljenja razsejanega ali neoperabilnega lokalno napredovalega TNRD. Ker je TNRD dokazano imunogen, nameravamo v okviru predlaganega projekta razviti in klinično preskusiti celično cepivo v obliki avtolognih imunohibridomov (aHyC), izdelanih z elektrofuzijo dendritičnih celic (DC), pripravljenih iz monocitov in obsevanih tumorskih celic (TC) vsakega posameznega bolnika. Tako želimo DC, ki so najučinkovitejše antigene predstavljajoče celice, opremiti s celotno paleto potencialno imunogenih tumorsko izraženih antigenov, s čimer bi, po subkutani aplikaciji vakcine aHyC v predel tumorju bližnjih bezgavk, lahko izzvali specifične T-celične protitumorske odzive. Vakcine bomo bolnicam s TNRD stadijev II in III, ki bodo izpolnjevale kriterije za vključitev v študijo, aplicirali 3-krat v razmiku dveh do treh tednov, po zaključeni prvi liniji kemoterapije za razsejano bolezen. Ob tem bomo skušali optimalno izkoristiti pozitivne učinke posameznih uporabljenih kemoterapevtikov na tumorsko mikrookolje, ki oslabijo njegovo imunosupresivno delovanje na efektorske protitumorske imunske celice. Poleg tega načrtujemo ob vsaki vakcinaciji vzpodbuditi imunski sistem bolnikov z, z naše strani predhodno klinično že preskušeno nespecifično adjuvantno pro-vnetno (Th1) modulacijo imunskega sistema, npr. z aloantigeni. S tem želimo povečati učinkovitost predhodno obstoječih in z vakcinami aHyC na novo izzvanih protitumorskih imunskih odzivov. Primarni cilj naše raziskave bo proučevanje izvedljivosti in varnosti uporabe vakcine aHyC pri bolnicah s TNRD stadijev II in III, sekundarni pa določitev preživetja brez napredovanja bolezni in celokupnega preživetja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno