Projekti / Programi
Vloga topično aplicirane traneksaminske kisline v artroplastiki.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
Traneksaminska kislina Topična uporaba Intraartikularna uporaba Artroplastika kolena Artroplastika kolka Zgodnje pooperativne okužbe Antibakterijsko delovanje Citotoksično delovanje Protivnetno delovanje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
02. december 2023;
A3 za obdobje
2017-2021
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
324 |
6.744 |
5.597 |
17,27 |
| Scopus |
350 |
8.158 |
6.898 |
19,71 |
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
11308 |
dr. Andrej Cör |
Onkologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
403 |
| 2. |
23526 |
dr. Simon Kovač |
Nevrobiologija |
Vodja |
2021 - 2023 |
174 |
| 3. |
24220 |
dr. Vesna Levašič |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
147 |
| 4. |
33035 |
dr. Rene Mihalič |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
104 |
| 5. |
06013 |
dr. Damjana Rozman |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
874 |
| 6. |
53940 |
Denia Savarin |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
17 |
| 7. |
50455 |
Cene Skubic |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
59 |
| 8. |
54237 |
Urban Slokar |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
20 |
| 9. |
35429 |
dr. Katja Šuster |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
30 |
| 10. |
23524 |
dr. Rihard Trebše |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
400 |
Organizacije (2)
Povzetek
Uporaba intravensko (IV) aplicirane traneksaminske kisline (TXA) v ortopediji je že dolgo poznana in uveljavljena metoda zmanjševanja perioperativne izgube krvi in potreb po alogeni transfuziji. Poleg zmanjšanja krvnih izgub ob uporabi TXA, številne raziskave potrjujejo tudi nižjo incidenco zgodnjih pooperativnih okužb, kar pripisujejo zmanjšanemu številu transfuzij in njihovih imunomodulatornih učinkov, ugodnemu delovanju na celjenje ran in protivnetnemu delovanju. Učinkovitost in varnost uporabe TXA na področju artroplastike potrjujejo številne metaanalize in klinične raziskave, manj pa je v literaturi dostopnih informacij o delovanju in učinkih topične uporabe TXA, ki se je pri zagotavljanju hemostaze izkazala za primerljivo učinkovito. Zaradi domnevno manjšega tveganja za trombembolične in druge sistemske neželene učinke se predvsem v artroplastiki vse pogosteje uporablja intraartikularna (i.a.) aplikacija TXA. Le-ta pa ostaja kontroverzna zaradi in vitro potrjenega citotoksičnega učinka TXA na periartikularna tkiva, ki narašča s koncentracijo in časom izpostavitve. Ob tem ni znano kakšnim lokalnim koncentracijam TXA so periartikularna tkiva po i.a. aplikaciji dejansko izpostavljena in kako dolgo po aplikaciji so koncentracije TXA v periartikularnem hematomu nad domnevnim citotoksičnim pragom. Prav tako ni znan podatek o možnem citotoksičnem delovanju TXA na bakterije in vplivu le-tega na manjšo incidenco pooperativnih okužb. Namreč antibakterijsko delovanje TXA v literaturi prav tako še ni opisano in bi v primeru topične aplikacije, zaradi doseganja višjih lokalnih koncentracij TXA, pričakovano doseglo celo večji učinek kot pri IV aplikaciji. V sklopu predlaganega raziskovalnega projekta, zasnovanega iz štirih delovnih segmentov, bomo v klinični raziskavi izmerili dejanske in vivo koncentracije TXA v periartikularnem hematomu po standardni i.a. aplikaciji ter z meritvijo koncentracij vnetnih citokinov v hematomu pojasnili vpliv topične TXA na lokalni imunski odziv. Z in vitro poskusom bomo opredelili citotoksično delovanje TXA na najpogostejše bakterijske povzročitelje zgodnjih pooperativnih okužb ter s tem povezan posredni vpliv na pojavnost zgodnjih pooperativnih okužb po artroplastiki. Vpliv intraaartikularne TXA na incidenco okužb kirurške rane in zgodnjih periprotetičnih okužb bomo skupaj z vplivom na perioperativno izgubo krvi in potrebo po transfuzji preverili tudi z retrospektivno kohortno raziskavo. Raziskovalni projekt se bo izvajal v sodelovanju raziskovalne skupine Ortopedske bolnišnice Valdoltra (OBV) in Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V OBV bodo izvedeni operativni posegi, klinične meritve, predklinična razsikava na bakterijah in pridobivanje podatkov za retrospektivno kohortno razsikavo, medtem ko se bodo na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko izvajale meritve koncentracij TXA in citokinov v odzvetih vzorcih pooperativnega hematoma.
