Projekti / Programi
Družbeni mediji in samomorilno vedenje: študija vpliva objav novinarskih prispevkov o samomoru na komentatorje in bralce
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
samomorilno vedenje, uporabniki družbenih medijev, družbena omrežja, forumi, objave, komentarji
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
30. september 2023;
A3 za obdobje
2017-2021
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
331 |
51.744 |
51.117 |
154,43 |
Scopus |
346 |
75.288 |
74.567 |
215,51 |
Raziskovalci (9)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
56343 |
Polonca Borko |
Psihologija |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
13 |
2. |
54444 |
Monika Brdnik |
Psihologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
16 |
3. |
32135 |
dr. Diego De Leo |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2021 - 2023 |
415 |
4. |
53208 |
Nina Krohne |
Psihologija |
Mladi raziskovalec |
2021 - 2023 |
52 |
5. |
34313 |
dr. Tina Podlogar |
Psihiatrija |
Raziskovalec |
2021 - 2022 |
123 |
6. |
28757 |
dr. Vita Poštuvan |
Psihologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
469 |
7. |
56313 |
Eva Sedlašek |
Psihologija |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
4 |
8. |
36480 |
dr. Nuša Zadravec Šedivy |
Psihologija |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
83 |
9. |
56145 |
Ives Zemljarič |
Psihologija |
Raziskovalec |
2022 |
4 |
Organizacije (1)
Povzetek
Nova tehnologija in s tem povezane možnosti spleta se neprestano razvijajo. Danes splet uporabniku omogoča tako interakcijo (Choudhury, 2008) z drugimi uporabniki kot tudi z različnimi vsebinami (Andersen, 2007). To je omogočilo razvoj družbenih medijev, ki imajo danes pomembno vlogo pri pregledu in spremljanju spletnih novinarskih prispevkov. Povezanost načina poročanja v novinarskih prispevkih o samomoru, dostopnih preko tradicionalnih medijev, in števila samomorov v populaciji je danes dobro raziskana. Neustrezni način novinarskega poročanja o samomoru lahko poveča tveganje za posnemanje poročanega vedenja, odgovorni način poročanja o samomoru pa varuje pred posnemanjem in spodbudi iskanje bolj konstruktivnih načinov reševanja stiske. Kljub temu obstaja malo raziskav, ki raziskujejo povezanost spletnega novinarskega poročanja o samomoru in samomorilnega vedenja v populaciji. Še manj raziskav pa obstaja glede tega, i) kakšna je vloga in kakšne so značilnosti objav novinarskih prispevkov o samomoru na družbenih medijih ter komentarjev pod temi objavami, in ii) kako so te značilnosti povezane z bralčevim oziroma komentatorjevim doživljanjem teh objav. V predlaganem projektu zato načrtujemo široko in poglobljeno raziskavo značilnosti objav novinarskih prispevkov o samomoru, objavljenih na družbenih omrežjih in forumih in komentarjev pod temi objavami (npr. značilnosti, dinamika). Na podlagi ugotovljenih značilnosti bomo raziskali vpliv značilnosti teh objav in komentarjev na doživljanje uporabnika. Pri tem se bomo osredotočili na raznolike in najpogosteje obiskane spletne (novinarske) medije, saj imajo ti zaradi večje dosegljivosti večjo možnost pozitivnega ali negativnega vpliva na uporabnike teh medijev. Projekt bo vseboval naslednjih 7 delovnih sklopov: DS1 V delovnem sklopu 1 je predvidena organizacijska in administrativna podpora izvajanju projektnih aktivnosti. DS2 Ta delovni sklop se nanaša na delo svetovalnega odbora. Ta bo sestavljen iz novinarjev in drugih strokovnjakov s področja novinarskega poročanja. Ti bodo zagotavljali podporo suicidologom pri izvedbi predlaganega projekta ter pri sooblikovanju smernic odgovornega poročanja in komentiranja novinarskih prispevkov o samomoru, objavljenih na družbenih medijih (družbenih omrežjih in forumih). DS3 V tem sklopu se bomo osredotočili na raziskavo objav novinarskih prispevkov o samomoru, objavljenih oziroma dostopnih na družbenih omrežjih ali forumih. Te objave bomo analizirali s pomočjo različnih vidikov (npr. upoštevanje smernic odgovornega poročanja, vključenost provokativnih in preventivnih informacij). Komentarje bomo analizirali z ustaljenim procesom kvalitativne in kvantitativne vsebinske analize. Na ta način bomo pridobili vpogled v značilnosti objav in komentarjev na temo samomora na družbenih omrežjih in forumih. DS4 Z eksperimentalno laboratorijsko študijo bomo natančneje raziskali vpliv značilnosti objav in komentarjev na temo samomora (objavljenih na družbenih omrežjih in forumih) na doživljanje posameznika. Na ta način bomo nadgradili razumevanje tematike. DS5 Spoznanja bomo združili v skupno interpretacijo. Na ta način bodo podatki triangulirani, kar nam bo omogočilo celosten vpogled v vlogo družbenih medijev na področju novinarskega poročanja o samomoru in komentiranja s strani bralcev. DS6 Na podlagi izhodišč bomo skupaj s svetovalnim odborom pripravili smernice odgovornega poročanja in komentiranja na temo samomora na družbenih medijih. DS7 Spoznanja bomo diseminirali tako znanstveni kot tudi strokovni in splošni javnosti. Znanstveno in strokovno javnost bomo informirali preko objave znanstvenih in strokovnih člankov ter preko predstavitev na različnih kongresih, splošni javnosti pa bomo ugotovitve posredovali preko sodelovanja s predstavniki medijev ter z objavami na naši spletni strani zivziv.si.