Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Sodelovanje pri zdravljenju s predpisanimi zdravili, farmakogenomika in toksikologija ter poligensko tveganje za samomor

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.09.00  Medicina  Psihiatrija   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
samomor, depresivna motnja, antidepresivi, adherenca, farmakogenetika, genetski biomarkerji, asociacijska študija celotnega genoma
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
2.695,43
A''
308,55
A'
911,16
A1/2
1.641,89
CI10
5.264
CImax
425
h10
33
A1
9,09
A3
0,17
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 18. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  296  8.969  8.333  28,15 
Scopus  281  11.062  10.358  36,86 
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  55960  Andrea Grof Kavčič    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
2.  24344  dr. Nataša Kejžar  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2021 - 2024  156 
3.  08095  dr. Mojca Kržan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2021 - 2024  271 
4.  55201  Martin Mervic  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2021 - 2024 
5.  18323  dr. Peter Pregelj  Psihiatrija  Raziskovalec  2021 - 2024  363 
6.  53471  Vesna Sočan  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024 
7.  08992  dr. Janez Stare  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2021 - 2024  278 
8.  53469  Iris Šalamon Arčan  Psihiatrija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  31 
9.  52587  Peter Štrafela  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2021 - 2024 
10.  27742  dr. Alja Videtič Paska  Medicina  Raziskovalec  2021 - 2024  219 
11.  17942  Katja Vodopivec Mohorčič    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
12.  22072  dr. Tomaž Zupanc  Medicina  Vodja  2021 - 2024  191 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.203 
Povzetek
Na globalni in lokalni ravni je samomorilno vedenje velik javnozdravstveni problem ter socialno in ekonomsko breme. Poznano je, da so še posebej samomorilno ogroženi ljudje z znanim samomorilnim vedenjem v preteklosti in pridruženimi duševnimi motnjami. Glede na nova spoznanja o patofiziologiji depresije so razvili različna nova zdravila, ki pa niso uspešnejša od standardne terapije. Ponavljanje vzorca odziva na antidepresive v družinah, kaže na vpletenost genotipa v odziv na zdravljenje. Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (ReNPDZ), je prvi strateški dokument v Sloveniji, ki celovito obravnava področje skrbi za duševno zdravje in izpostavlja samomor kot velik javnozdravstveni problem. Tretji strateški cilj in peto prednostno področje programa je namenjeno preprečevanju samomora. Splošni cilj predlagane raziskave je preučiti morebitne povezave med sodelovanjem pri zdravljenju s predpisanimi psihotropnimi zdravili in samomorom temeljita ter sistematična preiskava fenotipa in genotipa žrtev samomora v slovenski populaciji. Namen je oblikovati napovedni algoritem sodelovanja posameznika pri zdravljenju s predpisanimi psihotropnimi zdravili na podlagi načina upravljanja s podatki o predpisanih zdravilih v R Sloveniji, ki bo upošteval tudi presnovni status posameznika za predpisano psihotropno zdravilo. Rezultati posmrtno opravljene toksikološke preiskave bodo potrdili ali ovrgli adherenco pri zdravljenju. Na fenotipsko dobro definiranem vzorcu žrtev samomora bomo opraviti tudi genotipizacijo celotnega genoma. Predpostavljamo, da bi lahko v dobro definiranih skupinah žrtev samomora, kot npr. v skupini bolnikov z depresijo, pokazali na povezanost nekaterih polimorfizmov genov s samomorom v primerjavi s kontrolno skupino. Genski profil dobro opredeljenih skupin žrtev samomora bi lahko bil bolje definiran kot genski profil posameznikov z drugačnimi pojavnimi oblikami samomorilnega vedenja, saj bi lahko bili genetski dejavniki za samomor rezultat majhnih učinkov genskih različic v številnih genih z neposrednim vplivom na impulzivnost in agresivnost. S predlagano raziskavo bi lahko pripomogli tudi k razjasnitvi pomena zdravljenja oziroma opustitve zdravljenja z antidepresivi za samomor in rabe inhibitorjev ponovnega privzema monoaminov, predvsem selektivnih zaviralcev ponovnega prevzema serotonina, z večjim tveganjem za nasilni ali letalni način samomora. Odkritje novih poligenskih biomarkerjev povezanih s samomorom in duševnimi boleznimi bi lahko pomenilo odkritje novih potencialnih indikatorjev ogroženosti za samomor. Eden od vzporednih ciljev raziskave je tudi longitudionalno retrospektivno-prospektivno spremljanje vpliva epidemije bolezni Covid-19 na samomor. Končni cilj je zagotoviti nova znanja, ki bi pripomogla k boljšemu razumevanju, kako bi bilo mogoče izboljšati farmakoterapijo samomorilno ogroženih posameznikov in vloge dednosti pri odzivu na zdravljenje z antidepresivi. S tem bi lahko prispevali k oblikovanju novih idejnih smernic na področju preventive in racionalnejše posamezniku prilagojene farmakoterapije ter k uresničevanju zastavljenih ciljev ReNPDZ na področju samomora. Na ta način bi lahko tudi zmanjšali stroške zdravljenja duševnih motenj in razbremenili zdravstveno blagajno ter zmanjšali ekonomsko in socialno breme zaradi prezgodnjih smrti žrtev samomora.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno