Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Pomen hlapnih izločkov korenin gojenih rastlin pri posredni obrambi pred talnimi škodljivimi žuželkami

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
biotično varstvo rastlin/multitrofične interakcije/talni škodljivci/vrtnine/posredna obramba rastlin/hlapni izločki/antioksidanti/entomopatogene ogorčice/GC-MS/LC-MS/SPME/kemotaksija/olfaktometer
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
2.910,5
A''
66,67
A'
573,84
A1/2
1.178,74
CI10
1.813
CImax
58
h10
20
A1
8,99
A3
10,75
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 03. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  167  1.892  1.556  9,32 
Scopus  232  2.403  1.971  8,5 
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  35543  dr. Tanja Bohinc  Biotehnika  Raziskovalec  2021 - 2023  198 
2.  24445  dr. Mitja Križman  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2023  146 
3.  28497  dr. Žiga Laznik  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2021 - 2023  260 
4.  55376  Staš Miljuš  Biologija  Raziskovalec  2021 - 2023 
5.  25866  Jaka Rupnik    Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
6.  37816  Mateja Šelih  Biologija  Raziskovalec  2021 - 2023  18 
7.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Raziskovalec  2021 - 2023  1.033 
8.  28251  dr. Andreja Urbanek Krajnc  Biologija  Raziskovalec  2021 - 2023  199 
9.  51953  Jure Zekič    Raziskovalec  2021 - 2023 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.367 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.121 
3.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  10.141 
Povzetek
V naravi so rastline pred napadom škodljivih organizmov razvile številne obrambne mehanizme, ki jih delimo na posredne in neposredne. Številne rastlinske vrste ob napadu škodljivega organizma začno sproščati hlapljive snovi, ki privabljajo naravne sovražnike herbivorov. Hlapljive snovi imajo pomembno vlogo v multitrofičnem sistemu, ki ga sestavljajo rastlina, herbivor in njegov naravni sovražnik. Delujejo kot neke vrste kemični signali, ki neposredno vplivajo tako na herbivora kot tudi na njegovega naravnega sovražnika. Nekatere od teh snovi nastanejo v poškodovanih kot tudi v nepoškodovanih rastlinah. Hlapljive snovi, ki jih izločajo rastline lahko na koristne organizme delujejo tako privabilno (atraktanti) kot tudi odvračalno (repelenti). Raziskave hlapnih snovi, povezanih z biotičnim varstvom rastlin, so praktično nujno vezane na uporabo sodobne plinske kromatografije z masno spektrometrično detekcijo (GC-MS), saj je le s to tehniko možna detekcija in identifikacija snovi, prisotnih v majhnih množinah in koncentracijah. Večina induciranih odgovorov na biotski stres je sistemskih. Zaradi poškodb korenin ob napadu talnih škodljivcev, se v nadzemnih organih vzpodbudijo kvantitativne in kvalitativne spremembe v določenih metabolitih. Med številnimi obrambnimi odzivi sta pomembni sinteza antioksidantov in aktivacija antioksidativnih encimov, ki varujejo rastlino pred reaktivnimi kisikovimi spojinami (ROS). Biotično varstvo rastlin je način obvladovanja škodljivih organizmov v kmetijstvu in gozdarstvu, ki uporablja žive naravne sovražnike (koristne organizme). Usmerjeno je v varovanje in vzpodbujanje koristnih organizmov v naravi in na ciljno vnašanje organizmov na prosto ali v prostore ločene od narave. Uporaba biotičnih pripravkov zahteva več znanja uporabnikov in tudi njihovo večjo ekološko osveščenost. Pripravki, izdelani na biotični podlagi, so ekološko ustreznejši, njihovo delovanje je bolj specifično, pomembna je njihova formulacija in aplikacija ter natančnost rokov tretiranj. Raziskava bo usmerjena v preučevanje kemijske komunikacije domorodnih in komercialnih ras entomopatogenih ogorčic (EPO) (Steinernema feltiae; S. carpocapsae; S. kraussei; H. bacteriophora) s poškodovanimi in nepoškodovanimi koreninami rastlin paprike (Capsicum annum), solate (Lactuca sativa) in navadnega hrena (Armoracia rusticana). Poškodbe korenin bodo povzročili talni škodljivci, in sicer strune (Agriotes spp., Elateridae). Vrste rastlin za raziskavo so skrbno izbrane, upoštevajoč njihov gospodarski pomen (paprika, solata), pretekle domače (krompir, korenje, koruza, konoplja) in tuje raziskave (koruza, bombaž, fižol) z drugimi vrstami rastlin in večletne praktične izkušnje z naravno odpornostjo izbranih rastlinskih vrst (hren) na napad talnih herbivorov. Cilji projekta: (1) z našo raziskavo želimo obogatiti obstoječe znanje iz področja multitrofičnega komuniciranja med organizmi; (2) glavni namen raziskave je predvsem ugotoviti kdo je glavni komunikator z EPO – rastlina ali herbivor; (3) v primeru potrditve teze, da rastlina oz. herbivor proizvajata semiokemikalije, ki delujejo privabilno na EPO bo mogoče v prihodnje razviti feromonske kapsule na podlagi glavne aktivne snovi, ki bi privabile EPO h koreninam rastlin v večjem številu in s tem bi poskrbeli za njihovo večjo zaščito; (4) optimizacija načinov biotičnega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in njihova implementacija v pridelavo živeža; (5) razvoj optimiziranih postopkov za vzorčenje in analizo semiokemikalij na izbranih organizmih. Poznavanje komunikacije med rastlinami, herbivori in njihovimi naravnimi sovražniki je ključnega pomena pri učinkovitejši implementaciji in optimizaciji biotičnega varstva v sisteme pridelave živeža.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno