Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Rekombinantni probiotiki kot bio-alternativni protimikrobni pristop proti bakteriji Clostridioides difficile

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   

Koda Veda Področje
3.04  Medicinske in zdravstvene vede  Medicinska biotehnologija 
Ključne besede
Zdravljenje Clostridioides difficile, proteinski vezalci, toksini Clostridioides difficile, endolizini, Lactococcus lactis, probiotiki, dostava proteinov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.803,36
A''
1.096,49
A'
3.714,03
A1/2
4.991,32
CI10
15.440
CImax
864
h10
61
A1
27,37
A3
17,08
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  578  19.977  17.724  30,66 
Scopus  603  22.269  19.941  33,07 
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  24257  dr. Aleš Berlec  Farmacija  Raziskovalec  2021 - 2024  218 
2.  36454  dr. Maruša Bizjak  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022  31 
3.  55064  Lara Bolčina  Farmacija  Raziskovalec  2022  12 
4.  53738  dr. Krištof Bozovičar  Farmacija  Raziskovalec  2021 - 2022  32 
5.  23598  dr. Tomaž Bratkovič  Farmacija  Raziskovalec  2021 - 2024  235 
6.  57346  Manca Černila  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2023 - 2024 
7.  30755  dr. Sandra Janežič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2021 - 2024  155 
8.  25096  dr. Mojca Lunder  Farmacija  Raziskovalec  2021 - 2024  254 
9.  37544  dr. Aleksander Mahnič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2021 - 2022  69 
10.  36440  dr. Ana Mitrović  Farmacija  Raziskovalec  2023 - 2024  111 
11.  54568  Sabina Mlakar    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
12.  51651  dr. Tina Vida Plavec  Biotehnologija  Raziskovalec  2021 - 2024  51 
13.  26507  dr. Jure Pohleven  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2023 - 2024  75 
14.  29603  dr. Matjaž Ravnikar  Farmacija  Raziskovalec  2021 - 2024  70 
15.  12278  dr. Maja Rupnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2021 - 2024  684 
16.  23576  dr. Jerica Sabotič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2021 - 2024  318 
17.  57022  dr. Spase Stojanov  Biotehnologija  Raziskovalec  2023 - 2024  18 
18.  56446  dr. Nejc Stopnišek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2024  38 
19.  15600  mag. Maja Šimaga    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
20.  07849  dr. Borut Štrukelj  Biokemija in molekularna biologija  Vodja  2021 - 2024  1.125 
21.  26198  dr. Urban Švajger  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2024  204 
22.  33511  dr. Valerija Tkalec  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2021 - 2022  53 
23.  37161  Tanja Vrabič  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
24.  52419  dr. Abida Zahirović  Biotehnologija  Raziskovalec  2021 - 2022  37 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.600 
2.  0787  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo  Ljubljana  1626973  17.462 
3.  3334  NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO  Maribor  6489087  4.595 
Povzetek
Summary Okužbe z bakterijo Clostridioides difficile predstavljajo naraščajočo in resno nevarnost za zdravje, zlasti za starejše in imunsko ogrožene bolnike v bolnišničnem okolju. C. difficile povzroča vrsto patoloških stanj, od blage samoomejene driske do resne driske, psevdomembranskega kolitisa in potencialno smrtonosnega fulminantnega kolitisa. C. difficile vsako leto v ZDA in Evropi povzroči približno 780,000 okužb in 49,000 smrtnih primerov, letni stroški zdravljenja pa znašajo 800 milijonov USD v ZDA in 3.000 milijonov v Evropi EUR. Okužba z bakterijo C. difficile je običajno povezana z uporabo antibiotikov, ki povzročajo neravnovesje v sestavi mikrobiote in pripravijo nišo za C. difficile. Glavna dejavnika virulence bakterije C. difficile sta njena dva toksina, TcdA in TcdB, ki sta odgovorna za črevesne simptome. Uporaba antibiotikov za zdravljenje okužbe s C. difficile je manj učinkovita zaradi sposobnosti tvorbe spor in pogosto vodi do ponovitve bolezni. Zato se raziskujejo in klinično uporabljajo alternativni načini zdravljenja, kot je transplantacija fekalne mikrobiote, katere cilj je normalizacija sestave mikrobiote, s katero pa so povezana tudi tveganja zaradi težav s standardizacijo. Zato obstaja jasna potreba po novem protimikrobnem pristopu proti bakteriji C. difficile, ki ne vpliva na mikrobioto, temveč jo izkorišča v svojo korist. V predlaganem projektu želimo razviti novo preventivno ali podporno zdravljenje okužb z bakterijo C. difficile na osnovi rekombinantnih probiotikov. Novost tega pristopa je kombinacija aktivnega področja mikrobne terapije okužb s C. difficile z novimi orodji, ki so na voljo v arzenalu sintezne biologije in genskega inženiringa. Gensko inženirstvo probiotikov združuje prednosti intrinzične probiotične aktivnosti in vgrajene anti-C. difficile aktivnosti. Za dosego tega cilja predlagamo razvoj, karakterizacijo in testiranje učinkovitosti rekombinantne baterije Lactococcus lactis, ki bo izločala specifične ligande proti toksinoma TcdA in TcdB iz C. difficile (kar bo povzročilo njuno nevtralizacijo) in endolizinu faga C. difficile (kar bo povzročilo lizo celic C. difficile). Projektne aktivnosti so razdeljene na štiri naloge. Prva naloga se bo osredotočila na razvoj vezalcev toksinov TcdA in TcdB z rešetanjem fagnih ScFV predstavitvenih knjižnic s preverjanjem nevtralizirajočih TcdA- in TcdB DARPinov in afimerov. Druga naloga bo osredotočena na identifikacijo, izbiro in izražanje fagnih endolizinov iz bakterije C. difficile. V okviru tretje naloge bo pripravljen nabor multifunkcionalnih rekombinantnih različic bakterije L. lactis s sposobnostjo vezave toksinov in izločanja endolizinov. V okviru četrte naloge bomo ocenili funkcionalnost toksinskih vezalcev, endolizinov in različic L. lactis na različnih serotipih bakterije C. difficile. Predlog predstavlja skupno interdisciplinarno prizadevanje raziskovalnih skupin iz treh institucij z izkušenimi raziskovalci, uveljavljeno metodologijo in vso potrebno opremo. Projekt bo vodil prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki bo odgovoren za razvoj toksinskih vezalcev in endolizinov. V preteklosti je že uspešno sodeloval z izr. prof. dr. Alešem Berlecem z Inštituta Jožef Stefan, ki je strokovnjak za genski inženiring probiotičnih bakterij. Prof. dr. Maja Rupnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je vodilna svetovna strokovnjakinja z bakterijo C. difficile in človeško mikrobioto. Testirala bo aktivnost razvitih proteinov in bakterij na bakteriji C. difficile. Predlog ustrezno obravnava tveganja, etična vprašanja in upravljanje podatkov z uporabo virov in strokovnega znanja sodelujočih partnerjev. Realno je, da bo projekt doprinesel k več visoko vplivnim publikacijam in patentni prijavi. Hkrati bo ustvaril tudi temeljito bazično raziskavo, ki bo podlaga za nadaljnja preizkušanja na živalih in klinična preizkušanja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno