Projekti / Programi
Molekularni mehanizmi odgovorni za zmanjšano rast ribjih celic zaradi izpostavljenosti kemikalijam
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.06.00 |
Biotehnika |
Biotehnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.08 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljska biotehnologija |
ekotoksikologija, kemični stres, ribje celične linije, translacija, rast
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
18. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
239 |
6.534 |
5.484 |
22,95 |
| Scopus |
269 |
7.651 |
6.421 |
23,87 |
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Ribe so fascinantna in pomembna skupina organizmov, ki naseljuje najrazličnejše habitate, hkrati pa ponujajo številne ekosistemske storitve. Hkrati so ribe občutljive na različne stresorje, vključno s kemičnim onesnaževanjem. Iz teh razlogov imajo ključno vlogo pri oceni kemičnega tveganja za okolje, pri čemer se v laboratorijskih poskusih njihovo preživetje in rast po izpostavitvi kemikalijam meri kot dokaz za zdravje populacije rib. A takšni laboratorijski poskusi na živalih so etično problematični in zelo zahtevni. Partnerji v projektu smo v zadnjih letih za vrsto kemikalij pokazali, da lahko en teden dolg in vitro test, ki temelji na merjenju rasti populacije ribjih celic, napove upočasnitev rasti živih rib po mesečni izpostavljenosti istim kemikalijam. Vendar pa ti rezultati na zelo različnih kemikalijah postavljajo vprašanje: kako lahko kemikalije z zelo različnimi strukturami in domnevno različnimi mehanizmi biološkega delovanja vodijo do enakega splošnega rezultata - zmanjšana populacija celic, ergo zmanjšana rast rib? Če bi lahko odgovorili na to vprašanje, bi prvič omogočili prepoznavanje različnih poti zmanjšane rasti populacije ribjih celic, s čimer bi se izboljšalo znanje o fiziologiji in toksikologiji rib. Poleg tega bi se olajšal prehod z in vivo na in vitro testiranje na podlagi preglednih razmerij med kemijsko strukturo in biološkim mehanizmom ter podrobnim znanjem o širini in mejah uporabe in vitro testa. V tem projektu bomo na to vprašanje odgovorili s sistemsko-toksikološkim pristopom, z uporabo inovativne kombinacije eksperimentalnih in računskih metod: eksperimenti s kemično izpostavljenostjo celic, morfološko in funkcionalno profiliranje celic, transkriptomika in translatomika, bioinformatska analiza in mrežni pristopi, in končno potrditev in vitro rezultatov v in vivo sistemu. Multipleksni fluorescenčni testi, tj. "Slikanje celic", in meritve celične sestave nam bodo dali kemično specifične celične fenotipske profile. Omične meritve bodo zagotovile kemijsko specifične molekularne profile. Sledila bo statistična analiza profilov, tako ločeno kot v kombinaciji, in s tem identifikacija molekularnih in fenotipskih biomarkerjev zmanjšane rasti rib. Pridobljeni nabor podatkov bo vključen tudi v novo razvito na znanju temelječo vzročno biološko mrežo, ki bo vsebovala znane molekularne poti, ki nadzorujejo celično proliferacijo in celično smrt, kar sta dva osnovna vzroka za zmanjšalo celično populacijo. Ta integracija nam bo omogočila kvantitativno napoved kemijskih učinkov in molekularnih mehanizmov, ki stojijo za njimi, zgolj na podlagi molekularnih podatkov. Na koncu bodo identificirani biomarkerji testirani in vivo na cebricah, da se potrdi, da so mehanizmi, na katerih temeljijo zmanjšana rast celične populacije in vitro, aktivni tudi pri živi živali. Na ta način naš projekt ne bo le omogočil vpogled v molekularne mehanizme, na katerih temelji zmanjšana rast rib, temveč tudi povečal zaupanje v in vitro teste na splošno kot nadomestilo za teste na živalih.
