Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

VKLJUČENOST V PREDŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: DEJAVNIK ZAGOTAVLJANJA ENAKIH MOŽNOSTI ZA RAZVOJ POSAMEZNIKA IN DRUŽBE TER VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   
Ključne besede
Dejavniki vključenosti otrok v predšolsko izobraževanje, zadovoljstvo staršev, kakovost vrtcev, predopismenjevalne spretnosti, socio-emocionalne spretnosti
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
1.855,56
A''
229,58
A'
816,12
A1/2
1.092,79
CI10
47
CImax
25
h10
3
A1
5,42
A3
0
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 01. oktober 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  34  31  3,88 
Scopus  15  52  48  3,2 
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  35806  dr. Tina Štemberger  Vzgoja in izobraževanje  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  205 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013  12.671 
2.  2158  Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta  Koper  1810014003  16.112 
Povzetek
Vpliv vključenosti otrok v predšolsko vzgojo na razvoj otrok in družbe kot celote, je v tujini in pri nas še vedno premalo raziskano področje. Dosedanje raziskave kažejo, da vključenost otrok v kakovostne predšolske programe pozitivno vpliva na razvoj vseh otrok, še posebno otrok iz socialno in ekonomsko depriviligiranih okolij (Council of the European Union, 2011). Raziskave so tudi potrdile pozitivne kratkoročne in dolgoročne učinke kakovostne predšolske vzgoje, ki so bili prepoznani na ravni posameznika in celotne družbe, učinki se kažejo predvsem pri zagotavljanju ključnih podlag za jezikovni razvoj, kasnejše uspešno vseživljenjsko učenje, socialno integracijo, osebni razvoj, zaposlenost, zaposljivost posameznikov ter zdravje posameznikov. Dostopnost organizirane predšolske vzgoje v Sloveniji je na visoki ravni. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je v preteklem šolskem letu vrtce obiskovalo skoraj 79 % otrok. V okviru tega je bil v prvi starostni skupini otrok ta delež nižji – 69 %, med otroki, ki so pred vstopom v šolo, pa 91 %. Od leta 2013 do danes se je delež otrok, starih od 4 do 5 let, vključenih v predšolsko izobraževanje povečal za 4,2 % in je bil leta 2020 že 94 %. Prav zato je ključni problem raziskave predstavljenega projekta preučiti spodbudne in zaviralne dejavnike, ki prispevajo k odločitvi staršev za (ne)vključitev otrok v predšolsko izobraževanje. Projekt bo razdeljen na dva vsebinska sklopa. V okviru prvega se bomo najprej osredotočili na identifikacijo spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov, zaradi katerih se starši pogosteje odločajo za (ne)vključitev v predšolsko izobraževanje in značilnosti delovanja predšolskega izobraževanja, ki vplivajo na to, kako starši vrtec kot inštitucijo in procese v njej sploh doživljajo. V drugem delu projekta pa bomo raziskali, v kolikšni meri, če sploh, obstajajo razlike v socio-emocionalnih in predopismenjevalnih spretnostih otrok glede na (ne)vključenost v predšolsko izobraževanje, dolžino vključenosti in starost otroka ob vključitvi v predšolsko izobraževanje, spol in starost otroka, socialno-ekonomski status družine, stopnja izobrazbe staršev, bivanje (ruralno, primestno, mestno okolje), kulturno-jezikovno etnično ozadje. Izvedli bomo empirično neeksperimentalno pregledno raziskavo, ki bo temeljila tako na kvantitativni kot kvalitativni raziskovalni paradigmi in na slučajnostnem vzorcu prvošolcev in njihovih staršev ter namensko izbranimi starši. Podatke bomo zbirali s (i) vprašalnikom o spodbujevalnih/zaviralnih dejavnikih vključitve v predšolsko izobraževanje, (ii) fokusnimi oz. polsturkturiranimi intervjuji, (iii) vprašalnikom o socialnem vedenju otrok ter (iv) testom predopismenjevalnih veščin-porajajoče se pismenosti. Dobljene podatke bomo analizirali s kvalitativnimi in kvantiativnimi postopki. Za kvalitativne podatke bomo uporabili vsebinsko analizo in kvalitativno vsebinsko analizo. Za kvantitativne podatke pa bomo uporabili pa uni, bi- in multivariatne statistične metode (metode analize razlik, povezanosti, večfaktorske analize variance, mere glavnega učinka in interakcije učinkov, korelacija in regresija ter klasterska analiza). Rezultat projekta bodo izvirne znanstvene ugotovitve o (i) sistematično identificiranih in medsebojno smiselno povezanih spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikih vključevanja v predšolsko izobraževanje otrok iz različnih socialnih okolij pri nas ter ugotovitve o doživljanju in stališč do predšolskega izobraževanja s strani staršev in o (ii) značilnostih socio-emocionalnih spretnostih in predopismenjevalnih spretnosti otrok ob vstopu v šolo, dejavnikih, vplivajo na to. Rezultati bodo pomembno doprinesli k razvoju družboslovne znanosti, predvsem na pedagoškem, psihološkem in sociološkem področju. S tem bo pomembno zapolnila vrzel na doslej raziskovalno podhranjenem področju pomena vključevanja otrok v predšolsko izobraževanje.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno