Projekti / Programi
K zelenemu okrevanju: Modeliranje učinkov politik odziva na COVID-19 na gospodarstvo in emisije toplogrednih plinov
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
COVID-19, okrevanje, okolje, klimatske spremembe, CGE modeli, politika, emisije toplogrednih plinov
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
27. november 2023;
A3 za obdobje
2017-2021
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
12 |
121 |
114 |
9,5 |
Scopus |
15 |
171 |
162 |
10,8 |
Raziskovalci (1)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
38168 |
dr. Miha Dominko |
Ekonomija |
Vodja |
2021 - 2023 |
79 |
Organizacije (1)
Povzetek
Trenutno se soočamo z dvema prekrivajočima se krizama, ki ogrožata življenje kot ga poznamo. Tako pandemija Covid-19 kot tudi podnebna kriza predstavljata izjemno nevarnost za človeški napredek, kljub temu, da imata različen fokus, intenzivnost in različen neposreden vpliv. Medtem ko je pandemija Covid-19 zaznamovana z močnimi večmesečnimi učinki na posameznike in zdravstvene sisteme, podnebne spremembe postopoma vplivajo na naravne in človeške sisteme. Zato je potreben takojšen in sočasen odziv politike na obe krizi. Da bi ublažili učinke obeh kriz je potrebno uporabiti ogromna količino sredstev, ki pa so omejena. Zaradi tega je potreba po sinergijskem pristopu za učinkovito porabo javnih sredstev še posebej pomembna. Da bi zagotovili odgovor na to, kako doseči te sinergije, je potrebna celovita analiza politik blaženja pandemije in podnebnih sprememb, ki upošteva celotno gospodarstvo. Žal trenutne študije ta vprašanja večinoma ne preučujejo celovito. Da bi rešili ta problem in zagotovili celovit pregled, bomo razvili dinamičen medregionalni večsektorski izračunljivi model splošnega ravnovesja (CGE) majhne tržne ekonomije (Slovenija). Uporaba modela CGE v okviru pandemije Covid-19 ima več prednosti, saj nam omogoča tako oceno učinka pandemije na makroekonomske spremenljivke in emisije toplogrednih plinov, kot tudi oceno gospodarskih kanalov ukrepov politike (npr. politike zelenih naložb, državne subvencije), skozi katere se kažejo primarni učinki izbruha. Poleg tega bo uporaba modela pospešila razumevanje potencialnega vpliva pandemije na razvoj gospodarskih dejavnosti in širše povezave, na primer med BDP in emisijami toplogrednih plinov. CGE model bo prav tako zagotovil kvantitativne dokaze za boljše obveščanje o političnih odločitvah z odgovori na vprašanja v zvezi s sektorskim in distribucijskim vplivom različnih politik. Program dela je sestavljen iz štirih delovnih paketov (WP), ki bodo izvedeni v dveh letih. Temelji na znanstvenih dosežkih vodje projekta na področju okoljske ekonomije in ekonomskega modeliranja, ki zagotavljajo kakovostno in dokončno izvedbo del v zahtevanem roku. V prvem WP bomo izvedli bibliometrično analizo CGE raziskav na področju podnebnih sprememb in politike okrevanja, ki nam bo omogočila prepoznati ustrezne raziskovalne vrzeli in možne scenarije politike. V tem DP bomo določili tudi splošno zasnovo modela, zbrali vse ustrezne podatke in izdelali matriko SAM Slovenije, ki bo služila kot ključna vhodna informacija našega CGE modela. V drugem WP bomo razvili in validirali model, ki bo omogočal spremembe v strukturi gospodarstva, vključno s spremembo cen energentov, spremembe v strukturi proizvodnje, spremembe v sestavi potrošnje, upadanje stopnje udeležbe delovne sile, vladnih naložbenih svežnjev, pa tudi spremembe v sestavi trgovine. V tretjem WP bomo izvedli simulacijske scenarije ter analizo občutljivosti z uporabo Monte Carlo in Gaussove kvadraturne metode ter ponudili celovito interpretacijo rezultatov. V zadnjem WP se bomo ukvarjali z upravljanjem projekta, vključno z obvladovanjem tveganj, kar bo zagotovilo dosledno doseganje mejnikov in končnih rezultatov. Poleg tega bo ta DP zagotovil uspešno diseminacijo rezultatov tako akademski kot tudi splošni javnosti, kar bo, upajmo, spodbujalo prave ukrepe, ki nas bodo vodili v zeleno trajnostno postpandemično prihodnost.