Projekti / Programi
Mentorski odnos v kontekstu znanstvenega sodelovanja in produkcije znanja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
znanstveno sodelovanje, mentorstvo, oblikovanje in prenos idej, dinamična omrežja, bločno modeliranje, večnivojska analiza, kvalitativni pristopi, bibliografske podatkovne zbirke
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
69 |
831 |
745 |
10,8 |
| Scopus |
93 |
1.089 |
958 |
10,3 |
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
IZHODIŠČA: V sodobni znanosti je znanstveno sodelovanje (ZS), interakcija med znanstveniki in njihovimi znanstvenimi sodelavci, eden ključnih procesov, ki omogoča oblikovanje in diseminacijo znanstvenih spoznanj. Znanstvena spoznanja so temeljni gradnik družbenih in znanstvenih inovacij. V predlaganem projektu se zato osredotočamo na mentorski odnos med dvema ali več raziskovalci (tj. mentor in mentoriranec), kot specifično obliko ZS v kontekstu visokošolskega izobraževanja in vlogo tega tega procesa pri produkciji znanja. PREDSTAVITEV PROBLEMA: Koncepta ZS in mentorskega odnosa (v kontekstu visokošolskega izobraževanja) sta bila do sedaj dobro raziskana kot ločena fenomena. Obstoječe študije sicer upoštevajo dejstvo, da mentorski odnos pomembno determinira znanstveno pot, uspešnost in izkušnje mentoriranca, a se praviloma ne osredotočajo na vsebinske vidike (produkcijo znanja) znanstvenega delovanja raziskovalce, ki so vpeti v mentorski odnos. RAZISKOVALNI CILJI: Predlagani projekt naslavlja sledeče cilje: Oblikovati in evalvirati merske inštrumente za merjenje individualnih in institucionalnih dejavnikov, ki vplivajo na naravo mentorskega odnosa v kontekstu visokošolskega izobraževanja. Identificirati različne karierne poti mentorirancev skozi čas in analizirati mentorski odnos na različnih družbenih ravneh (mikro, mezo in makro). Proučiti vpliv osebnih značilnosti ter sistemskih in pravnih predpisov, ki bi lahko predstavljali priložnosti in ovire v mentorskem odnosu in medsebojnem sodelovanju. Proučiti pojave skozi prizmo ustvarjanja znanstvenega vedenja in prenosa le-tega preko generacij ter jih nadalje umestiti v prostor znanja discipline. S pomočjo slednjega pridobiti uvid v proces produkcije znanja. METODE: Glavni cilji projekta bodo naslovljeni z vrsto kvalitativnih in kvantitativnih metodoloških pristopov ter s kombinacijo različnih tehnik zbiranja podatkov (npr. poglobljeni intervjuji, anketa, pridobivanje podatkov iz bibliografskih informacijskih sistemov) in metod analize podatkov (npr. tematska induktivna analiza, multivariatna analiza, bločno modeliranje dinamičnih omrežij, večnivojsko modeliranje strukturnih modelov). Poglavitni metodološki prispevki projekta so pričakovani na področju analize socialnih omrežij s prilagoditvijo metod za analizo časovnih omrežij, bločnega modeliranja in razvoja merskih instrumentov. POMEMBNOST IN VPLIV: Projekt predstavlja inovativno interdisciplinarno študijo. Rezultati bodo pomembno doprinesli k razumevanju dinamike mentorskih odnosov, kot integralnega dela ZS, v povezavi s produkcijo znanja. Hkrati bodo definirali prednosti in pomanjkljivosti formalnega sistema, kot tudi lokalnega okolja, v katerem raziskovalci delujejo, da bi podali iniciative in priporočila za doseganje stabilnega in stimulativnega okolja, ki bo omogočalo razvoj celotnega sistema znanosti. Poleg prispevka k temeljni znanosti, ima projekt tudi aplikativne vrednosti: rezultati projekta bodo lahko neposredno aplicirani v razvoju Doktorske šole Univerze v Ljubljani in evalvirani v sodelovanju z društvom Mlada akademija. ORGANIZACIJA IN IZVEDLJIVOST: Podatki o omrežjih sodelovanj bodo pridobljeni iz obstoječih podatkovnih baz, zato bo več poudarka na zbiranju podatkov z anketo, zbiranju kvalitativnih podatkov in grajenju primernih raziskovalnih modelov. Neformalno sodelovanje z Doktorsko šolo Univerze v Ljubljani in društvom Mlada akademija bo omogočilo neposreden vir evalvacije rezultatov tekom izvajanja projekta.
