Projekti / Programi
Otrokosrediščni pristop pri integraciji priseljenih otrok: vloga šole pri integraciji glede na aspekt staršev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
integracija, migracije, identitete, kulturna raznolikost, otrokosrediščni pristop, otroci, starši, šola, akulturacija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
3 |
11 |
10 |
3,33 |
| Scopus |
3 |
19 |
15 |
5 |
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
34514 |
dr. Maja Zadel |
Sociologija |
Vodja |
2021 - 2024 |
84 |
Organizacije (1)
Povzetek
Tako Evropa kot posamezne evropske nacionalne države se še vedno soočajo z različnimi razhajanji upravljanja kulturne raznolikosti. V različnih evropskih državah so prikazani primeri neuspešne integracije migrantov in otrok migrantskega porekla; družbena neenakost, ekonomska prikrajšanost in prostorska segregacija, kar je v skrajnih primerih povzročilo tudi družbeno nestabilnost in izgrede. Čeprav evropske družbe na deklarativni ravni gradijo svoje identitete na sprejemanju različnosti kultur, je videti, da se to v praksi še kdaj zalomi; evropske države imajo še vedno težave sprejemati kulturno, versko, jezikovno in »rasno« raznolikost kot del svoje identitete in tradicije. In to ne glede na to, da so asimilacijske in multikulturne politike večinoma nadomestile z integracijski modeli, ki integracijo dojemajo kot dvosmerno proces, ki zahteva tako prilagajanje kot enakost pravic pripadnikov vseh vpletenih skupnosti – torej večinske, manjšinske in priseljenske skupnosti. Glavni cilj predlaganega projekta »Otrokosrediščni pristop pri integraciji priseljenih otrok: vloga šole pri integraciji glede na aspekt staršev« – ki temelji na ugotovitvah iztekajočega se projekta Horizont 2020 »Otroci priseljenci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi« (MiCREATE) – je raziskati različne ukrepe vključevanja priseljenih otrok v različnih nacionalnih okoljih (slovenski (Istra, Ljubljana, Maribor), avstrijski (Dunaj), španski / katalonski (Barcelona) in danski (Odense)) ter v različnih šolskih kontekstih izobraževalnega procesa (osnovne in srednje šole) le-te preučiti tudi v povezavi z vključevanjem staršev. V analizo bodo vključena tudi vprašanja, povezana s spolom, identiteto, dosežki, blaginjo, odnosi med domom in šolo, diskriminacijo itd. Dobre prakse, ki podpirajo enake življenjske možnosti, bodo identificirane s pomočjo različnih deležnikov. Vključevanje staršev in njihova podpora otrokom se zdijo ključnega pomena za otrokovo dobro počutje ter vključitev v šolo, vendar pa pogosto ni vzeto v obzir (MiCREATE). Migracije odločilno vplivajo na družinske odnose, lahko npr. družinske odnose destabilizirajo, kar lahko povzroči izgubo prepoznavnosti in pripadnosti ter pomembno vpliva na družinske odnose.
