Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Vplivi COVIDA-19 na organizacijske spremembe in digitalizacijo v javni upravi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
COVID-19; javna uprava; organizacijske spremembe; digitalizacija; primerjalna raziskava; Slovenija; Češka; anketa; študijski primeri; modeliranje strukturnih enačb.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.892,06
A''
577,68
A'
1.763,49
A1/2
2.781,82
CI10
2.999
CImax
635
h10
25
A1
17,15
A3
3,63
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 24. marec 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  171  2.623  2.338  13,67 
Scopus  224  4.156  3.692  16,48 
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18942  dr. Aleksander Aristovnik  Ekonomija  Raziskovalec  2021 - 2023  894 
2.  28239  dr. Tina Jukić  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2021 - 2023  137 
3.  23676  dr. Polonca Kovač  Pravo  Raziskovalec  2021 - 2023  1.431 
4.  16302  dr. Ljupčo Todorovski  Računalništvo in informatika  Vodja  2021 - 2023  428 
5.  53854  Luka Vavtar    Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
6.  02262  dr. Mirko Vintar  Računalništvo in informatika  Upokojeni raziskovalec  2021 - 2023  419 
7.  53059  dr. Sanja Vrbek  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2021 - 2023  32 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0590  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo  Ljubljana  1627163  8.039 
2.  1554  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko  Ljubljana  1627007  31.617 
Povzetek
Namen projekta “Vplivi COVIDA-19 na organizacijske spremembe in digitalizacijo v javni upravi” je raziskati kakovost in obseg sprememb v javnih organizacijah na državni ravni, ki jih je sprožila epidemija COVIDA-19. V raziskavi se bomo osredotočili na Slovenijo in Češko saj predstavljata dva primerljiva nacionalna okvira, s podobno upravno (srednjevzhodno evropsko) tradicijo in se soočata s podobno krivuljo razvoja epidemije COVID-19 (razmeroma uspešen odziv v prvem valu in hujši izbruh v drugem valu). Projekt izhaja iz spoznanja, da je kriza COVID-19 v primerjavi s predhodnimi krizami ali strateškimi prizadevanji držav (npr. v obdobju e-uprave) prispevala k širši in bolj obsežni uporabi digitalnih tehnologij in posledično k organizacijskim spremembam. Čeprav je digitalizacija že desetletja strateški cilj vlad, si tako hitrega in širokega izvajanja IKT, kot smo mu zaradi pandemije trenutno priča, v normalnih razmerah sploh ni bilo mogoče zamisliti. Ljudje, ki drugače ne bi uporabljali tehnologije na nove načine, so se hitro prilagodili razmeram, medtem ko je prevladujoč predsodek, da je veliko ‘tradicionalnih pisarniških' služb nemogoče opravljati prek spleta, postavljen pod vprašaj. Kriza je tako prisilila mnoge organizacije, da so premislile potek procesov, način dela in uporabe tehnologije v svoji panogi, da bi v tem negotovem času ohranile svojo uspešnost. Ta pritisk je bil za organizacije javnega sektorja še toliko večji, saj so lastniki javnih storitev ključni za izvajanje osnovnih funkcij države in izpolnjevanje potreb državljanov. Najverjetneje bodo učinki pandemije pustili pomembne in trajne posledice na ravni organizacijske zasnove organizacij javnega sektorja, z možnostjo preoblikovanja upravnih nastavitev (na boljše ali slabše), kakovosti notranje / zunanje komunikacije in zagotavljanje javnih storitev. Zato je cilj projekta osvetliti in razložiti: Naravo in kakovost sprememb, ki so bile zaradi spopadanja s pandemijo COVID-19 sprejete na državni ravni (v državni upravi in javnih agencijah) v Sloveniji in na ČeškemObseg teh sprememb ( omejene / reverzibilne ali obsežnejše / bolj stabilne) in s tem morebitne trende v javnih organizacijah v obdobju po pandemijiIzkušnje, pridobljene v posamezni državi in primerjavi med njima. Da bi to dosegli, bomo v projektu uporabili teoretični model, ki sta ga leta 2014 razvila Nograšek in Vintar in ki pojasnjuje organizacijsko preobrazbo v javnem sektorju. Poleg tega bodo podatki v obeh nacionalnih okvirih zbrani na podlagi enotne metodologije (anketa in študije primerov), ki bo predstavljala trdno podlago za primerjavo dognanj, kar bo pomagalo pri sprejemanju splošnejših sklepov o vplivu nekaterih dejavnikov in/ali vplivu podobne upravne tradicije.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno