Projekti / Programi
Vplivi COVIDA-19 na organizacijske spremembe in digitalizacijo v javni upravi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
COVID-19; javna uprava; organizacijske spremembe; digitalizacija; primerjalna raziskava; Slovenija; Češka; anketa; študijski primeri; modeliranje strukturnih enačb.
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. marec 2023;
A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
171 |
2.623 |
2.338 |
13,67 |
| Scopus |
224 |
4.156 |
3.692 |
16,48 |
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
| 1. |
18942 |
dr. Aleksander Aristovnik |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
894 |
| 2. |
28239 |
dr. Tina Jukić |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
137 |
| 3. |
23676 |
dr. Polonca Kovač |
Pravo |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
1.431 |
| 4. |
16302 |
dr. Ljupčo Todorovski |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2021 - 2023 |
428 |
| 5. |
53854 |
Luka Vavtar |
|
Tehnični sodelavec |
2021 - 2023 |
0 |
| 6. |
02262 |
dr. Mirko Vintar |
Računalništvo in informatika |
Upokojeni raziskovalec |
2021 - 2023 |
419 |
| 7. |
53059 |
dr. Sanja Vrbek |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
32 |
Organizacije (2)
Povzetek
Namen projekta “Vplivi COVIDA-19 na organizacijske spremembe in digitalizacijo v javni upravi” je raziskati kakovost in obseg sprememb v javnih organizacijah na državni ravni, ki jih je sprožila epidemija COVIDA-19. V raziskavi se bomo osredotočili na Slovenijo in Češko saj predstavljata dva primerljiva nacionalna okvira, s podobno upravno (srednjevzhodno evropsko) tradicijo in se soočata s podobno krivuljo razvoja epidemije COVID-19 (razmeroma uspešen odziv v prvem valu in hujši izbruh v drugem valu). Projekt izhaja iz spoznanja, da je kriza COVID-19 v primerjavi s predhodnimi krizami ali strateškimi prizadevanji držav (npr. v obdobju e-uprave) prispevala k širši in bolj obsežni uporabi digitalnih tehnologij in posledično k organizacijskim spremembam. Čeprav je digitalizacija že desetletja strateški cilj vlad, si tako hitrega in širokega izvajanja IKT, kot smo mu zaradi pandemije trenutno priča, v normalnih razmerah sploh ni bilo mogoče zamisliti. Ljudje, ki drugače ne bi uporabljali tehnologije na nove načine, so se hitro prilagodili razmeram, medtem ko je prevladujoč predsodek, da je veliko ‘tradicionalnih pisarniških' služb nemogoče opravljati prek spleta, postavljen pod vprašaj. Kriza je tako prisilila mnoge organizacije, da so premislile potek procesov, način dela in uporabe tehnologije v svoji panogi, da bi v tem negotovem času ohranile svojo uspešnost. Ta pritisk je bil za organizacije javnega sektorja še toliko večji, saj so lastniki javnih storitev ključni za izvajanje osnovnih funkcij države in izpolnjevanje potreb državljanov. Najverjetneje bodo učinki pandemije pustili pomembne in trajne posledice na ravni organizacijske zasnove organizacij javnega sektorja, z možnostjo preoblikovanja upravnih nastavitev (na boljše ali slabše), kakovosti notranje / zunanje komunikacije in zagotavljanje javnih storitev. Zato je cilj projekta osvetliti in razložiti: Naravo in kakovost sprememb, ki so bile zaradi spopadanja s pandemijo COVID-19 sprejete na državni ravni (v državni upravi in javnih agencijah) v Sloveniji in na ČeškemObseg teh sprememb ( omejene / reverzibilne ali obsežnejše / bolj stabilne) in s tem morebitne trende v javnih organizacijah v obdobju po pandemijiIzkušnje, pridobljene v posamezni državi in primerjavi med njima. Da bi to dosegli, bomo v projektu uporabili teoretični model, ki sta ga leta 2014 razvila Nograšek in Vintar in ki pojasnjuje organizacijsko preobrazbo v javnem sektorju. Poleg tega bodo podatki v obeh nacionalnih okvirih zbrani na podlagi enotne metodologije (anketa in študije primerov), ki bo predstavljala trdno podlago za primerjavo dognanj, kar bo pomagalo pri sprejemanju splošnejših sklepov o vplivu nekaterih dejavnikov in/ali vplivu podobne upravne tradicije.
