Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Rekonfiguracija novinarstva sredi vzpona ekonomije pozornosti in zatona javne sfere

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
Novinarsto, digitalizacija, deprofesionalizacija, ekonomija pozornosti, javna sfera, mejno delo in objekti, regulativni akterji, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.536,18
A''
1.670,83
A'
2.994,24
A1/2
3.487,58
CI10
685
CImax
127
h10
11
A1
22,03
A3
0,83
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 22. marec 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  108  494  441  4,08 
Scopus  152  868  767  5,05 
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  31973  dr. Jernej Amon Prodnik  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2023  254 
2.  35496  dr. Jernej Kaluža  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2023  183 
3.  52925  dr. Tanja Kerševan Smokvina  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2023  49 
4.  30964  dr. Boris Mance  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2023  36 
5.  15258  dr. Melita Poler Kovačič  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2023  246 
6.  28827  dr. Peter Sekloča  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2023  83 
7.  29056  dr. Aleksander Sašo Slaček Brlek  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2023  107 
8.  03661  dr. Slavko Splichal  Politične vede  Vodja  2021 - 2023  694 
9.  29384  dr. Igor Vobič  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2023  254 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  39.210 
2.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001  9.137 
Povzetek
Novinarstvo kot poseben način produkcije znanja in kot poklic se skozi leta bistveno spreminja pod pomembnim, čeprav ne izključnim vplivom (komunikacijske) tehnologije. Zaradi splošnih zgodovinskih sprememb je celovita študija novih tehnoloških orodij, družbenih trendov in poklicnih usmeritev v novinarstvu nujna ne le za njegov obstoj in razvoj, temveč tudi za obstoj in razvoj celotne javne sfere, ki v veliki meri sloni prav na novinarstvu. Izhajajoč izi tega splošnega zgodovinskega okvira si projekt zastavlja tri glavne cilje: (1) proučiti, kako novi načini digitalnega komuniciranja omogočajo, (ponovno) ustvarjajo in spreminjajo delovanje, pogoje in značilnosti (slovenskega) novinarstva v razmerah globalne ekonomije pozornosti in utekočinjene javne sfere, (2) identificirati značilne novinarske »mejne predmete«, ki si jih delijo s pomembnimi gospodarskimi, tehnološkimi in političnimi komplementarnimi in konkurenčnimi nenovinarskimi akterji, in (3) oceniti pretekle in prihodnje možne posledice regulativnih zahtev in ukrepov, ki zadevajo novinarske »mejne predmete«. Za dosego teh ciljev bomo v projektu razvili inovativni model »mejnega dela« za raziskovanje odzivanja novinarstva na tehnološke izzive in v tem okviru iskali odgovore na štiri sklope specifičnih vprašanj: 1. Kako spremembe v delovnem procesu vplivajo na naravo in meje novinarske produkcije ter poklicni status novinarstva preko preoblikovanja novinarskih zahtev po spretnostih, prestrukturiranja delitve dela in socialnega nadzora v redakcijah ter spreminjanja stopnje avtonomije novinarjev v razmerju do managementa? 2. Kako spremembe informacijskih subvencij, zlasti oglaševanje in trženje, ki jih vsiljuje ekonomija pozornosti, vplivajo na poslovne modele novic in deprofesionalizacijo novinarstva v razmerah informacijskega preobilja ter poblagovljene, redke, koncentrirane in razdrobljene pozornosti? 3. Ali finančne spodbude, ki jih zagotavljajo tehnološka podjetja, krepijo povezavo med novinarji in skupnostmi, ki jim služijo, ali ogrožajo prakse, avtonomijo in avtoriteto novinarstva? 4. Kako komunikacijski in regulativni ukrepi, ki jih izvajajo politični akterji in predstavniki slovenske izvršne, zakonodajne in sodne oblasti, vplivajo na novinarstvo s tem, da mu omogočajo ali preprečujejo opravljanje vloge varuha načela javnosti? Izhajajoč iz glavnih ciljev in raziskovalnih vprašanj je projekt razčlenjen z v štiri delovne sklope raziskovalnih dejavnosti, ki obravnavajo (1) spremembe delovnega procesa, akterjev in mej v novinarskem delu (RS1), s posebnim ozirom na (2) položaj novinarskega poklica med tržno obliko ekonomije pozornosti in možnostmi za participacijo javnosti (RS2), (3) vpliv tehnoloških spodbud, ki preoblikujejo novinarske prakse in vrednote, (RS3), ter (4) nove oblike političnih, pravnih in sodnih ukrepov, ki regulirajo novinarstvo (RS4).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno