Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenska zgodovina v malem: kontinuitete in spremembe v vaški skupnosti v dolgoročni perspektivi (Tomaj, 16.-20. stoletje)

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Zgodovina podeželja, ekonomija, družba, prebivalstvo, kultura, politika.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.736,36
A''
705,06
A'
2.093,64
A1/2
3.913,64
CI10
33
CImax
4
h10
3
A1
19,81
A3
0,46
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 02. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  24  11  0,38 
Scopus  43  45  34  0,79 
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  51871  Karin Bandelj    Tehnični sodelavec  2021 - 2022 
2.  33401  dr. Lev Centrih  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2022  106 
3.  29512  dr. Jurij Hadalin  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2022  103 
4.  17057  dr. Aleksej Kalc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2022  396 
5.  08543  dr. Žarko Lazarevič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2022  572 
6.  24014  dr. Aleksander Panjek  Zgodovinopisje  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  215 
7.  30894  dr. Meta Remec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2022  66 
8.  34476  dr. Miha Zobec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2022  47 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  5.911 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
3.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001  8.822 
Povzetek
Če ne razumemo kmečke družbe in večinskemu delu prebivalstva ne priznavamo nobene vloge, ne moremo zares razumeti zgodovine nobenega naroda – in če želimo razumeti življenje navadnih ljudi, jih moramo postaviti v središče naše pozornosti. Predstave o enolični in enostavni kmečki družbi, v kateri malodane ni bilo prostora in časa za kaj drugega kot za garaško udinjanje golemu preživetju, niso historično upravičene. Če pogledamo pobliže, se nam na »mikro« ravni odstre kompleksna kmečka družbo, ki je notranje povezana in obenem razčlenjena, sestavljena iz posameznikov, gospodinjstev, družin, rodbin, sorodstev, skupin, slojev, institucij, pozicij moči in vsakokratnih interesov ter odnosov, povezanih v zapleten preplet solidarnosti in zavezništev ter sporov in zamer. Vse navedeno je bilo tudi spremenljivo. Odmisliti velja nujno prevlado dolgotrajnosti razmer v odsotnosti sprememb. Kmečko prebivalstvo je bilo v stalnem stiku zunanjim svetom, z drugimi sloji, urbanim okoljem, preko trgovinske dejavnosti tudi z oddaljenimi deželami in širšimi ekonomskimi, družbenimi, kulturnimi in političnimi dejavniki, vplivi in vzgibi. Z njim naslavljamo dva med seboj tesno povezana problema. Na eni strani zgodovina podeželja v slovenskem zgodovinopisju v zadnjih desetletij ne zaseda (več) osrednjega mesta, ne glede na sodobne trende v mednarodnem zgodovinopisju (new rural history). Na drugi strani je opazno, da se zgodovinarji vse bolj zapiramo v svoje ožje tematske in zlasti časovne mehurčke, zaradi česar teže naslavljamo vprašanja zgodovinskega razvoja. Zaradi navedenega kombiniramo mikro in dologoročno perspektivo. Z raziskavo nameravamo pokazati kompleksnost in dinamičnost kmečke družbe skozi daljše časovno obdobje od 16. do 20. stoletja, ki zajema procese modernega evropskega razvoja. Zanimajo nas interne dinamike, ob stalni pozornosti do elementov kontinuitete. V središču pozornosti je vaška skupnost, ki naj nam deluje kot prizma, skozi katero lahko opazujemo širše procese slovenske zgodovine. Projekt temelji na študiji primera vasi Tomaj na Krasu. Tomaj je skozi stoletja pripadal različnim državnim tvorbam, iz katerih je kasneje izšla sodobna Slovenija (Avstrija, Italija, Jugoslavija), nahaja se blizu pomembne prometne poti med Trstom in Dunajem, bil je razmeroma bogata in razslojena skupnost, s številnimi formalnimi in neformalnimi institucijami ter barvitim javnim in političnim življenjem, iz katerega je izšel celo poslanec v Dunajskem parlamentu. Nenazadnje pa je zanj ohranjena velika količina arhivskega gradiva. Vseobsegajoča zgodovina bi ne bila uresničljiva, zato smo kompleksno stvarnost razčlenili na tri vertikalne tematske stebre, vsakega od katerih obravnavamo skozi dve horizontalni dimenziji. Tako se projekt deli na šest problemskih sklopov, ki tvorijo naša raziskovalna vprašanja, odgovori nanje pa specifične cilje projekta: Ekonomija in demografija Institucije in politika Vsakdanje življenje DRUŽINA 1 Ekonomska struktura kmetije in demografska struktura družine 3 Ožja in širša družina kot socialno omrežje 5 Materialna kultura in življenjski standard SKUPNOST 2 Endogeni in eksogeni dejavniki sprememb v kmečki ekonomiji in prebivalstvu 4 Vaška elita: orodja moči in oblikovanje zavezništev 6 Rituali, vrednote in izobrazba Projektna skupina je sestavljena na podlagi specifičnih kompetenc njenih uveljavljenih, mlajših in mladih članov, ki so že sodelovali v skupnih projektih, kar zagotavlja učinkovitost dela in uresničljivost. K sodelovanju smo pritegnili priznane tuje raziskovalce, katerih svetovanje bo dodatno zagotovilo kakovosti in mednarodne primerljivosti rezultatov.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno