Projekti / Programi
Po sledeh osvajalcev.
Rimska vojska in skupnosti domačinov na Krasu in Notranjskem (JZ Slovenija)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
rimska vojska; rimski vojaški tabori in druge gradnje; krajina konfliktov; rimska vojaška oprema; arheološke najdbe; arheometrija, lidar; Slovenija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
22. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
46 |
546 |
437 |
9,5 |
| Scopus |
56 |
701 |
556 |
9,93 |
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0613 |
NARODNI MUZEJ SLOVENIJE |
Ljubljana |
5055482000 |
2.674 |
Povzetek
Namen predlaganega projekta je poglobiti razumevanje delovanja rimske vojske v obdobju vključevanja območja Krasa in Notranjske (JZ Slovenija) v rimsko državo (2.-1 st. pr. n. št. in avgustejska doba) ter razbrati odziv skupnosti domačinov do rimskih osvajalcev. Odnos med Rimljani in lokalnimi predrimskimi skupnostmi v marsičem odraža dejavnosti rimske vojske. Domnevamo, da arheološki podatki odražajo različne politike domorodnih skupnosti do rimske kolonialne in osvajalske politike. Zdi se, da je konec poselitve nekaterih železnodobnih naselij (gradišč) povezan z delovanjem rimske vojske ali novimi okoliščinami ob vključitvi v rimsko državo, druga ostanejo naseljena do konca rimske dobe. Med ključnimi raziskovalnimi izzivi proučevanja sledov rimske vojske je poleg tipokronoloških, tehnoloških ter arheometričnih raziskav drobnih najdb tudi njihova interpretacija. V raziskavi nameravamo izkoristiti raziskovalne možnosti bogate zbirke rimske vojaške opreme, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije in topografskih podatkov, ki jih omogoča tehnologija zračnega skeniranja zemeljskega površja (lidarska tehnologija) in so v Sloveniji prosto dostopni ter imajo velik potencial za arheološke interpretacije posameznih najdišč, njihovih sklopov in najdiščnih krajin. Pri preučevanju se bomo osredotočili na najdiščni kompleks Ulaka-Nadleški hrib, ki je zelo dobro ohranjen primer krajine vojaških konfliktov iz obdobja rimskih osvajanj območij vzhodno od province Gallia Cisalpina (po letu 42 pr.n.š. Italije) v zadnjih desetletjih republikanske dobe in na začetku principata. Najdiščni kompleks Ulaka-Nadleški hrib sestavljajo naselje železnodobnih prebivalcev na gradišču Ulaka, dva rimska vojaška tabora (Ulaka-tabor in Nadleški hrib) ter sledovi rimskega vojaškega napada na grebenu med taborom Ulaka-tabor in gradiščem Ulaka. Tabor Ulaka-tabor in sledove rimskega vojaškega napada smo odkrili nedavno. Nevarno je, da ju odkrijejo nepooblaščeni iskalci arheoloških predmetov z detektorji kovin. Izkušnje kažejo, da je treba tovrstna najdišča kar najhitreje arheološko raziskati in tako preprečiti njihovo izropanje. Posamične najdbe rimske vojaške opreme in drugih drobnih najdb ter dosedanje arheološke interpretacije lidarskih podatkov nakazujejo, da lahko na obravnavanem območju pričakujemo druga, najdiščnemu kompleksu Ulaka–Nadleški hrib približno sočasna in verjetno podobna arheološka najdišča. Obetavni so tudi podatki (drobne arheološke najdbe in preliminarna arheološka interpretacija lidarskih podatkov) z najdišča Šmihel pod Nanosom z okolico, kjer smo na sledi najzgodnejšemu posegu rimske vojske v regiji (sredina ali druga polovica 2. st. pr. n. št.). Pri raziskovanju bomo uporabili analizo lidarskih podatkov, orodja GIS, invazivne in neinvazivne metode arheološke topografije, arheološka sondiranja, tipo-kronološko ter arheometrično obravnavo drobnih najdb.
