Projekti / Programi
Protourbano gradišče Pungrt nad Igom: od 10 hektarjev k 10 mikronom
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
gradišče, proto-urbano naselje, železna doba, rimska doba, družbeno-gospodarski razvoj, strukturirana raba prostora, tehnološka znanja in prakse, interdisciplinarne raziskave, geoarheologija, mikromorfologija, mikro-odpad, geokemija, radiokarbonsko datiranje, stabilni izotopi, LiDAR, geofizika
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
30. marec 2023;
A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
65 |
1.860 |
1.727 |
26,57 |
| Scopus |
70 |
2.225 |
2.075 |
29,64 |
Raziskovalci (7)
Organizacije (3)
Povzetek
Utrjene višinske naselbine oz. gradišča igrajo pomembno vlogo v razvoju slovenske arheologije. Kljub dolgi tradiciji raziskav pa doslej ni bilo skoraj nič znanega o njihovi notranji ureditvi in načinu življenja v njih. Zato predlagana raziskava Pungrta nad Igom predstavlja pomemben korak naprej pri preučevanju gradišč. V naselbini namreč že potekajo zaščitna arheološka izkopavanja (2020–2021), s katerimi bo raziskana doslej največja zvezna površina (8.500 m2) notranjosti kateregakoli gradišča v Sloveniji. Dosedanji rezultati izkopavanj kažejo na izjemno ohranjenost kompleksne naselbinske stratigrafije, ki beleži več kot tisočletni razvoj, od začetka starejše železne dobe (prehod 9. v 8. stol. pr. n. št.) do zgodnjega rimskega obdobja (2. stol. n. št.). Posebnost najdišča je tudi zasnova njegove notranjosti, z ortagonalno razporejenimi stavbami, ulicami in potmi iz starejše železne dobe. Gre namreč za prvo, z raziskavami potrjeno, protourbano gradišče v Sloveniji, ki omogoča vpogled v proces protourbanizacije v pozni prazgodovini, na katerega so pri nas doslej kazale le redke nižinske naselbine. Gradišče Pungrt nad Igom tako ponuja izjemno priložnost za interdisciplinarne raziskave. Edinstven je tudi nabor predlaganih raziskav. Brez primerjave na Slovenskem so namreč sistematične geoarheološke raziskave naselbinske mikro-stratigrafije, mikro-odpada in geokemijskega zapisa v arheoloških plasteh. Vzorčenje je potekalo že ob dosedanjih izkopavanjih, z analizami vzorcev pa bo moč prepoznati tako enkratne kot ponavljajoče in strukturirane aktivnosti v različnih delih naselja. Raziskave bomo razširili tudi s študijami širše krajine in naravoslovnimi analizami najdb iz jasnih arheoloških kontekstov. Projekt, ki nenazadnje obeta tudi pomembne ugotovitve za kronološke študije železne in zgodnje rimske dobe, je osnovan okoli treh glavnih ciljev: Gradišče in njegova okolica: S sodobnimi pristopi prostorske arheologije (lidar, geofizika, terensko preverjanje) bomo raziskali tako notranjost gradišča kot njegovo neposredno in širšo okolico. Ugotavljali bomo notranjo ureditev neizkopanih delov gradišča, iskali morebitna območja zunanje poselitve in grobišča ter preučili njegovo vlogo v širšem prostoru. Družbeno-gospodarska biografija naselja: S podrobno analizo stratigrafskih podatkov in integriranimi geoarheološkimi analizami (mikro-stratigrafija, mikro-odpad, geokemija), dopolnjenimi z arheobotaničnimi in arheozoološkimi analizami bomo preučili kontinuiteto in spremembe v strukturirani rabi prostora znotraj posameznih stavb, jih primerjali z aktivnostmi na zunanjih površinah in delih komunikacijskega sistema v naselju ter tako rekonstruirali družbeno-ekonomsko biografijo naselja skozi različne faze njegovega obstoja. Najdbe, materiali, tehnologije in prakse: Podrobne tipološke in kronološke študije naselbinskih najdb iz jasnih stratigrafskih kontekstov bomo nadgradili s tehnološkimi analizami (tehnološko obdelavo in petrografsko analizo keramike, spektroskopsko analizo bronastega gradiva), s katerimi bomo preučili tradicije in spremembe v tehnoloških znanjih in virih surovin prebivalcev gradišča. Podobno bomo tudi taksonomske analize arheoozoološkega gradiva nadgradili z analizami stabilnih izotopov in tako sledili živinorejskim praksam skozi čas. Končni cilj predlagane raziskave je razumevanje tisočletnega razvoja gradišča Pungrt, njegove postopne (proto)urbanizacije ter vloge v širšem prostoru. A ne gre prezreti, da je ta z metodološkega vidika izrednega pomena tudi za razvoj slovenske arheologije, saj bo z uvedbo integriranih geoarheoloških raziskav ključna tudi za razvoj metodoloških in teoretskih pristopov k naselbinski stratigrafiji, ki jih bo moč prenesti na vse vrste naselbinskih najdišč. Zaradi izjemnosti najdišča Pungrt in njegove zelo obsežne interdisciplinarne analize pa bodo rezultati raziskave tudi mednarodno odmevni.
