Projekti / Programi
VIZIONARSKE PRAKSE V PRIMERJALNI PERSPEKTIVI: ANTROPOLOGIJA IMAGINALNEGA
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Primerjalna antropologija; etnografija vizionarjev, vizionarskih praks, imaginalnega; družbene spremembe; družbeno samo-razumevanje; Srbija; Albanija; Papua Nova Gvineja; Indija.
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
15. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
43 |
96 |
75 |
1,74 |
| Scopus |
53 |
238 |
176 |
3,32 |
Raziskovalci (4)
Organizacije (1)
Povzetek
Ena osrednjih antropoloških premis je, da ljudje sebe in svoje družbene svetove spoznavamo in oblikujemo prek telesnih in idejnih praks. Antropologi zato preučujemo tako intimne in subjektivne kot družbene in kozmološke predstave in izkušnje sveta. A raziskave družb in območij, razumljenih kot krizna ali obtičala v času, se še vedno osredotočajo predvsem na njihove gospodarske, politične ali verske razmere. Predlagana raziskava trdi, da predpostavke o posameznikih in družbah, ki temeljijo izključno na političnih, gospodarskih in verskih analizah, le-te delno izkrivljajo oziroma pri njih uveljavljajo določen idejni, narativni in predstavni nadzor. Čeravno ponujajo neprecenljiv vpogled v družbene dinamike, tovrstne interpretacije reproducirajo ustaljene domneve o raziskovalnih subjektih – slednje vedno znova postavljajo v stereotipne konceptualne konstalacije. Poleg tega takšne razčlembe pogosto zanemarjajo vrsto drug(ačn)ih praks in idej, ki so osrednjega pomena za življenje ljudi in njihovo povezanost s širšo družbo in naravo. Kadar niso artikulirane kot politični ali gospodarski projekti, individualne in kolektivne manifestacije upanja in potrebe po avtorefleksiji in družbenih spremembah, v tovrstnih analizah pogosto ostanejo neopazne ali evidentirane kot zgolj zanesenjaške. Raziskovalni predlog trdi, da izkušeni antropologi znajo prepoznati vpliv posameznikov, dogodkov in procesov na družbeno-zgodovinske spremembe tudi, ko so te šele v nastajanju. Raziskava predlaga preučevanje ljudi in praks, ki v ozračju splošne brezupnosti ponujajo alternativna zamišljanja sveta in prihodnosti. Na štirih terenih – v Srbiji, Albaniji, Papua Novi Gvineji in Indiji –, bomo raziskovali vizije in zamišljanja sveta, ki so usmerjena v družbene spremembe, družbeno dobro in družbeno celjenje. V teh politično in ekonomsko nestanovitnih družbah bomo dokumentirali vizije o družbeni transformaciji, ki četudi še v začetni, še ne aktualizirani fazi imajo na družbe očitno poživljajočo moč. Z etnografsko in analitično usmeritvijo k vizionarskemu in imaginalnemu, projekt ponudi kritiko domneve, da je analiza politično-gospodarskih kazalcev ultimativno orodje v antropoloških razlagah postkonfliktnih, postkomunističnih ali postkolonijalnih družb. Naši osrednji tezi sta: 1) etnografija vizionarskega lahko dokumentira načine, na katere idejne prakse pridobivajo na družbeni veljavi; 2) teorija imaginalnega lahko razloži čas in zgodovinske spremembe prav tako podatkovno bogato, kot to počno antropološke analize, ki vztrajajo na opazovanju družb iz politično-gospodarske perspektive. Projekt, ki bo trajal 36 mesecev, bo združil štiri raziskovalce. Naš cilj je primerjalno, etnografsko in teoretično nasloviti 1) vizije in vizionarje (znanstvenike, umetnike, intelektualce, ustvarjalce), usmerjene v družbeno preobrazbo ter 2) raziskati pomen in učinke njihovih imaginalnih praks na širši družbeni kontekst sodobne Srbije Albanije, Papua Nove Gvineje in Indije. Raziskovalna skupina bo razvila izvirno antropološko razumevanje nabora idej, s pomočjo katerih si ljudje v času družbenih preobratov zamišljajo, kaj je zanje dobro. To bo storila s poglobljenim etnografskim delom in štirimi ključnimi analitičnimi raziskovalnimi izhodišči: teorijo imaginalnega, študijo vizij, družbenih sprememb, in potrebe po družbenem celjenju. Izpostavljamo: predlagana raziskava do ‘vizionarskih’ idej zavzema kritično in nikakor ne nereflektirano ali občudovalno stališče. Naš cilj je odpreti razpravo o vrednosti negovanja antropološke pozornosti, usmerjene ne le k svetu vidnega in materializiranih dejstev, temveč tudi napram temu, kar se v kolektivni zavesti kaže kot latentno in v procesu nastajanja.
