Projekti / Programi
Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v post-jugoslovanskem kontekstu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
postsocialistična tranzicija, protislovja prehoda, demokratizacija, upad zaupanja, protesti, vstaje, post-nacionalno, avtoritarizem, etnični šovinizem, neoliberalne reforme, kultura spomina, nostalgija, revizionizem, politična umetnost, politizacija kulture, alternativne spominske prakse
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
59 |
201 |
191 |
3,24 |
| Scopus |
74 |
380 |
350 |
4,73 |
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
51219 |
dr. Petja Grafenauer |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
581 |
| 2. |
29339 |
dr. Ana Hofman |
Muzikologija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
425 |
| 3. |
55121 |
dr. Gal Kirn |
Kulturologija |
Vodja |
2021 - 2024 |
191 |
| 4. |
28324 |
dr. Mirt Komel |
Filozofija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
492 |
| 5. |
53009 |
dr. Igor Štiks |
Politične vede |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
92 |
| 6. |
21347 |
dr. Ksenija Vidmar Horvat |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
546 |
Organizacije (4)
Povzetek
Projekt raziskuje vlogo umetniških praks, kulture spomina in protestov v zadnjem obdobju postsocialistične tranzicije v postjugoslovanskem kontekstu. Z vzponom avtoritarnega neoliberalizma in upadom zaupanja v demokratične institucije se je globoko omajala vera v linearno tranzicijo, ki naj bi post-socalistične države vodila v odprte in demokratične družbe. Že začetek tranzicije nam pokaže, da tranzicija ni bila ne homogen ne nevtralen proces, temveč jo zaznamuje niz protislovij in regresij. Slednje so se izostrile v vojnah, širjenju ekonomskih neenakosti skozi neoliberalizacijo, politično korupcijo, skrajno nacionalistično ideologijo in spominsko rehabilitacijo lokalne fašistične kolaboracije.Ta projekt izhaja iz kritične diagnoze stanja zadnjih 10 let in odgovarja na tri centralna vprašanja: (1) Kako je logika tranzicije vplivala na formiranje alternativnih političnih in umetniških praks ter premen v kulturi spomina? (2) Nadalje, kdo so bili dejanski agenti demokratizacije, in na katerih mestih in s katerimi zahtevami so protesti uspeli zamajati hegemonsko konstelacijo? (3) Kakšno vlogo je tu odigrala politična umetnost in kako analizirati zagon alternativne kulture spomina ter prispevek k postnacionalni demokratizaciji? Raziskovalni fokus leži na postsocialistični zgodovini Slovenije s primerjalnimi analizami iz treh bivših jugoslovanskih republik, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Vključno s Slovenijo so vse te države v zadnjem desetletju, po krizi leta 2008, zaznamovali številni protesti, vstaje in politike državljanske nepokorščine. Prav tako je v vseh različnih zelo živahna umetniška scena ter ogromen interes okoli kritike in strategij dominantne kulture spomina. Po krajšem očrtu skupnih značilnosti tranzicije se bo ključen del raziskave usmeril na analizo treh področij in študij primerov: 1. Upor: protesti, urbani boji in vstaje. 2. Politična umetnost: umetniška dela in gibanja. 3. Kulturna politika emocij: onkraj revizionizma in nostalgije. Študije primerov bodo potekale v tesnem sodelovanju z zunanjimi partnerji iz Hrvaške, BiH in Srbije. Obenem bomo vključili tudi partnerje iz Švedske in Avstrije, ki bodo nudili kritičen pogled od zunaj ter navezali raziskavo na evropski kontekst. Prvo raziskovalno področje predstavlja analiza protestov in vstaj, z glavno študijo protestov v Sloveniji (od vstaj v Mariboru in Ljubljani 2012/13, kot protestov v preteklem letu). Sledile bodo krajše primerjalne študije vstaj proti avtoritarni oblasti v BiH (2013 JMBG) in v Srbiji (po zadnjih volitvah proti Vučiću), ter tudi analize urbanih inciativ, ki so kritizirale neoliberalne politike (Pravo na Grad v Zagrebu in Ne davimo Beograd). Zanimalo nas bo, kateri so bili ključni cilji in zahteve novih političnih subjektov ter reflektirali o različnih delitvah v protestih (ljudstvo proti eliti). Drugo področje se loteva vloge politične umetnosti znotraj omenjenih protestov. Zanimalo nas bo, na kak način so se umetniški kolektivi vključili v protestniška gibanja. Ali je politična umetnost zgolj “estetizirala” proteste, ali pa lahko govorimo o pravi “estetiki upora”, ki odpira novi estetski in performativni prostor emancipacije? Ali je politični umetnosti uspelo proizvesti specifikum političnih zahtev zaradi neoliberalnih reform ali določenih razmerij z nacionalno kulturo? Katere so bile glavne strategije in kako so se povezovale z alternativno kulturo spomina? Tretje področje bo raziskalo, kako se je kulturna politika emocij in spomina v zadnjih desetih letih spremenila. Zanimalo nas bo, ali so te politike zgolj radikalizirale že obstoječi spominski okvir in spopad med zgodovinskim revizionizmom in rehabilitacijo fašizma na eni ter jugonostalgijo na drugi strani? Podteza tega področja bo trdila, da je z nastopom novih protestov in umetniških akcij prvič prišlo do preboja dominantnega okvira nostalgije-revizionizma ter postavljena pot k alternativnim protokolom spominjanja.
