Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v post-jugoslovanskem kontekstu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
postsocialistična tranzicija, protislovja prehoda, demokratizacija, upad zaupanja, protesti, vstaje, post-nacionalno, avtoritarizem, etnični šovinizem, neoliberalne reforme, kultura spomina, nostalgija, revizionizem, politična umetnost, politizacija kulture, alternativne spominske prakse
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.977,42
A''
952,21
A'
3.340,97
A1/2
4.040,97
CI10
264
CImax
31
h10
9
A1
20,16
A3
1,57
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 04. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  52  141  131  2,52 
Scopus  66  285  256  3,88 
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  51219  dr. Petja Grafenauer  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2021 - 2022  551 
2.  29339  dr. Ana Hofman  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2022  401 
3.  55121  dr. Gal Kirn  Kulturologija  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  168 
4.  28324  dr. Mirt Komel  Filozofija  Raziskovalec  2021 - 2022  464 
5.  53009  dr. Igor Štiks  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2022  76 
6.  21347  dr. Ksenija Vidmar Horvat  Kulturologija  Raziskovalec  2021 - 2022  525 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  39.109 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
4.  0682  Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje  Ljubljana  1626906  4.138 
Povzetek
Projekt raziskuje vlogo umetniških praks, kulture spomina in protestov v zadnjem obdobju postsocialistične tranzicije v postjugoslovanskem kontekstu. Z vzponom avtoritarnega neoliberalizma in upadom zaupanja v demokratične institucije se je globoko omajala vera v linearno tranzicijo, ki naj bi post-socalistične države vodila v odprte in demokratične družbe. Že začetek tranzicije nam pokaže, da tranzicija ni bila ne homogen ne nevtralen proces, temveč jo zaznamuje niz protislovij in regresij. Slednje so se izostrile v vojnah, širjenju ekonomskih neenakosti skozi neoliberalizacijo, politično korupcijo, skrajno nacionalistično ideologijo in spominsko rehabilitacijo lokalne fašistične kolaboracije.Ta projekt izhaja iz kritične diagnoze stanja zadnjih 10 let in odgovarja na tri centralna vprašanja: (1) Kako je logika tranzicije vplivala na formiranje alternativnih političnih in umetniških praks ter premen v kulturi spomina? (2) Nadalje, kdo so bili dejanski agenti demokratizacije, in na katerih mestih in s katerimi zahtevami so protesti uspeli zamajati hegemonsko konstelacijo? (3) Kakšno vlogo je tu odigrala politična umetnost in kako analizirati zagon alternativne kulture spomina ter prispevek k postnacionalni demokratizaciji? Raziskovalni fokus leži na postsocialistični zgodovini Slovenije s primerjalnimi analizami iz treh bivših jugoslovanskih republik, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Vključno s Slovenijo so vse te države v zadnjem desetletju, po krizi leta 2008, zaznamovali številni protesti, vstaje in politike državljanske nepokorščine. Prav tako je v vseh različnih zelo živahna umetniška scena ter ogromen interes okoli kritike in strategij dominantne kulture spomina. Po krajšem očrtu skupnih značilnosti tranzicije se bo ključen del raziskave usmeril na analizo treh področij in študij primerov: 1. Upor: protesti, urbani boji in vstaje. 2. Politična umetnost: umetniška dela in gibanja. 3. Kulturna politika emocij: onkraj revizionizma in nostalgije. Študije primerov bodo potekale v tesnem sodelovanju z zunanjimi partnerji iz Hrvaške, BiH in Srbije. Obenem bomo vključili tudi partnerje iz Švedske in Avstrije, ki bodo nudili kritičen pogled od zunaj ter navezali raziskavo na evropski kontekst. Prvo raziskovalno področje predstavlja analiza protestov in vstaj, z glavno študijo protestov v Sloveniji (od vstaj v Mariboru in Ljubljani 2012/13, kot protestov v preteklem letu). Sledile bodo krajše primerjalne študije vstaj proti avtoritarni oblasti v BiH (2013 JMBG) in v Srbiji (po zadnjih volitvah proti Vučiću), ter tudi analize urbanih inciativ, ki so kritizirale neoliberalne politike (Pravo na Grad v Zagrebu in Ne davimo Beograd). Zanimalo nas bo, kateri so bili ključni cilji in zahteve novih političnih subjektov ter reflektirali o različnih delitvah v protestih (ljudstvo proti eliti). Drugo področje se loteva vloge politične umetnosti znotraj omenjenih protestov. Zanimalo nas bo, na kak način so se umetniški kolektivi vključili v protestniška gibanja. Ali je politična umetnost zgolj “estetizirala” proteste, ali pa lahko govorimo o pravi “estetiki upora”, ki odpira novi estetski in performativni prostor emancipacije? Ali je politični umetnosti uspelo proizvesti specifikum političnih zahtev zaradi neoliberalnih reform ali določenih razmerij z nacionalno kulturo? Katere so bile glavne strategije in kako so se povezovale z alternativno kulturo spomina? Tretje področje bo raziskalo, kako se je kulturna politika emocij in spomina v zadnjih desetih letih spremenila. Zanimalo nas bo, ali so te politike zgolj radikalizirale že obstoječi spominski okvir in spopad med zgodovinskim revizionizmom in rehabilitacijo fašizma na eni ter jugonostalgijo na drugi strani? Podteza tega področja bo trdila, da je z nastopom novih protestov in umetniških akcij prvič prišlo do preboja dominantnega okvira nostalgije-revizionizma ter postavljena pot k alternativnim protokolom spominjanja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno