Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Glasba mladih po 1945 in Glasbena mladina Slovenije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
Glasbena mladina, glasba mladih, glasba po drugi svetovni vojni, glasba kot ideologija, slovenska glasbena kultura, glasbena politika, glasbena praksa
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
15.369,64
A''
1.050,64
A'
6.026,29
A1/2
8.497,5
CI10
756
CImax
129
h10
11
A1
50,81
A3
3,78
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 04. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  146  457  403  2,76 
Scopus  237  1.025  891  3,76 
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12243  dr. Matjaž Barbo  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2022  473 
2.  36916  dr. Tina Bohak Adam  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2022  77 
3.  29339  dr. Ana Hofman  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2022  401 
4.  30267  dr. Darja Koter  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2022  502 
5.  26012  dr. Mojca Kovačič  Etnologija  Raziskovalec  2021 - 2022  289 
6.  14493  dr. Drago Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2021 - 2022  372 
7.  22274  dr. Rebeka Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2021 - 2022  184 
8.  15677  dr. Matija Marolt  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2021 - 2022  358 
9.  14294  dr. Rajko Muršič  Antropologija  Raziskovalec  2021 - 2022  1.762 
10.  13612  dr. Aleš Nagode  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2022  326 
11.  35071  dr. Matevž Pesek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2021 - 2022  122 
12.  21771  dr. Gregor Pompe  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2022  347 
13.  20002  dr. Branka Rotar Pance  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2021 - 2022  428 
14.  15699  dr. Leon Stefanija  Muzikologija  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  457 
15.  32212  dr. Nejc Sukljan  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2022  68 
16.  19466  dr. Urša Šivic  Etnologija  Raziskovalec  2021 - 2022  394 
17.  27579  dr. Boštjan Udovič  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2022  438 
18.  31106  dr. Katarina Zadnik  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2021 - 2022  146 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  39.109 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
4.  0868  Univerza v Ljubljani Akademija za glasbo  Ljubljana  1626809  1.940 
5.  1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko  Ljubljana  1627023  14.205 
Povzetek
Znanstvena izhodišča. V zvezi z mladinsko glasbo v Sloveniji je prišlo do pomembnih sprememb, ko je dirigent Ciril Cvetko leta 1964 ustanovil Glasbeno mladino Ljubljana in ji je leta 1969 sledila slovenska zveza Glasbene mladine. Dogodek odmeva, kot ji sociologi pravijo, kulturo Baby boom generacije. Čeprav so prizadevanja za mladinsko kulturo v Sloveniji opazna že v obdobju med svetovnima vojnama – poleg glasbenega vrtca Glasbene Matice si prizadevajo za organizirano vrsto koncertov za mlade –, je mladinska kultura prišla skozi glavna vrata kulturnih praks šele po letu 1945. Bivanjske posledice tega kulturnega pojava so še danes vseprisotne: od k mladim usmerjenih politik, gospodarskih dejavnosti, povezanih z mladino do različnih kulturnih udejstvovanj, ki jih spremlja seveda tudi razvedrilna industrija. Predstavitev problematike. Osrednje vprašanje predlaganega projekta se glasi: kako so v socialistični dobi Slovenije delovale glasbene prakse, povezane z mladino? Vprašanje napeljuje k dvema glavnima vsebinskima sklopoma: na eni strani imamo institucionalne glasbene prakse, utelešene v Glasbeni mladini, na drugi strani pa »naredi sam« (DIY) prakse muziciranja mladih in naraščajoče muzikantstvo množičnih medijev. Oba vsebinska sklopa sta pomembna kot antinomiji, ki generirata različne nove glasbene prakse tudi v naši "postsocialistični" kulturi. Baby boom generacija je bila priča začetkom trenj med poklicnimi glasbeniki in sodobno ljubiteljsko glasbeno kulturo, ki se je do danes v mnogih pogledih že profesionalizirala. Protislovje, da so profesionalci narekovali mladinsko glasbeno kulturo skozi delovanje Glasbene mladine, čeprav se je sočasna razraščala popularna kultura, izraščajoča od mladih in namenjena njim, je pomemben muzikološki fenomen. Vprašanje v zvezi s takšnim spopadom glasbenih vrednot - poudarjeno opredeljeno: na eni strani za mlade (Jeuness Musicales) in na drugi od mladih (DIY) – je še danes relevantno. Podobne antinomije so v naši glokalizirani kulturi – ta je lokalno usmerjena in regionalno občutljiva zaradi globalizacije – pomembne ne samo za glasbeno sodobnost, temveč celotno kulturo modernosti v obliki vrste dihotomij, kot so visoka / nizka umetnost, resna / pop glasba, lokalne / univerzalne glasbene prakse, subvencionirana / samostojna, naša / njihova glasba itd. Cilj. Cilj projekta je primerjalna analiza mladinskih glasbenih praks v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Obdobje omogoča sistematično sledenje ključnim kulturnim pomikom skozi plasti obeh nakazanih vsebinskih polj – skozi različne strukture ali oblike glasbenih praks, povezanih z mladino, in procesov, ki glasbene prakse diverzificirajo in spreminjajo: · Strukture. Na eni strani bo projektna skupina sistematizirala strukture, skozi katere je krožila glasba, povezana z mladino. Znanstveniki bodo sistematično zbirali podatke o institucijah, posameznikih in pojavih, na primer glasbena dela in dogodke, skratka: cilj je našteti "imena", zbrana pod krovnim izrazom "glasba mladih". · Procesi. Na drugi strani bodo obravnavani konteksti, na katerih temeljijo te strukture - "dejavnosti" ali instrumenti, ki so oblikovali in spreminjali ideje o glasbi, povezani z mladino: ideologije, prepričanja, percepcije, reakcije, dejanja. Oblike in vzvodi preoblikovanja teh oblik se kažejo kot kazalci, skozi katere se je glasba, povezana z mladino, doživljala nenehne spremembe: najprej v soočanju z drugačnimi glasbenimi praksami (to je bil glavni razlog za vzpostavitev Jeunesse Musicale), nato z vedno hitreje naraščajočim drobljenjem samega pojma mladinske glasbe. Cilj projekta je: ponuditi pojmovnik o oblikah obstoja glasbe, povezane z mladino, in procesih, ki so jih spreminjali po letu 1945. Prepričani smo, da bo študija pomagala tudi pri boljšem razumevanju našega razdrobljenega glasbenega sveta sodobnosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno