Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Glasba mladih po 1945 in Glasbena mladina Slovenije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
Glasbena mladina, glasba mladih, glasba po drugi svetovni vojni, glasba kot ideologija, slovenska glasbena kultura, glasbena politika, glasbena praksa
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
15.250,11
A''
974,88
A'
6.176,2
A1/2
8.780,86
CI10
905
CImax
119
h10
13
A1
50,98
A3
4,81
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 19. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  199  606  523  2,63 
Scopus  300  1.331  1.124  3,75 
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  12243  dr. Matjaž Barbo  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2024  492 
2.  23445  dr. Katarina Bogunović Hočevar  Muzikologija  Raziskovalec  2022 - 2024  60 
3.  36916  dr. Tina Bohak Adam  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2024  97 
4.  58495  Vanessa Nina Borsan  Muzikologija  Raziskovalec  2023 - 2024  18 
5.  29339  dr. Ana Hofman  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2024  425 
6.  30267  dr. Darja Koter  Muzikologija  Raziskovalec  2021  512 
7.  26012  dr. Mojca Kovačič  Etnologija  Raziskovalec  2021 - 2024  303 
8.  14493  dr. Drago Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2021 - 2024  393 
9.  22274  dr. Rebeka Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2021 - 2024  211 
10.  15677  dr. Matija Marolt  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2021 - 2024  393 
11.  51175  Polona Mlinarič    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
12.  14294  dr. Rajko Muršič  Antropologija  Raziskovalec  2021 - 2024  1.867 
13.  13612  dr. Aleš Nagode  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2024  338 
14.  35071  dr. Matevž Pesek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2021 - 2024  144 
15.  19622  dr. Svanibor Pettan  Muzikologija  Raziskovalec  2022 - 2024  790 
16.  21771  dr. Gregor Pompe  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2024  361 
17.  20002  dr. Branka Rotar Pance  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2021 - 2024  448 
18.  15699  dr. Leon Stefanija  Muzikologija  Vodja  2021 - 2024  483 
19.  32212  dr. Nejc Sukljan  Muzikologija  Raziskovalec  2021 - 2024  85 
20.  19466  dr. Urša Šivic  Etnologija  Raziskovalec  2021 - 2024  412 
21.  27579  dr. Boštjan Udovič  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2024  506 
22.  31106  dr. Katarina Zadnik  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2021 - 2024  168 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.831 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.391 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.948 
4.  0868  Univerza v Ljubljani Akademija za glasbo  Ljubljana  1626809  2.394 
5.  1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko  Ljubljana  1627023  16.235 
Povzetek
Znanstvena izhodišča. V zvezi z mladinsko glasbo v Sloveniji je prišlo do pomembnih sprememb, ko je dirigent Ciril Cvetko leta 1964 ustanovil Glasbeno mladino Ljubljana in ji je leta 1969 sledila slovenska zveza Glasbene mladine. Dogodek odmeva, kot ji sociologi pravijo, kulturo Baby boom generacije. Čeprav so prizadevanja za mladinsko kulturo v Sloveniji opazna že v obdobju med svetovnima vojnama – poleg glasbenega vrtca Glasbene Matice si prizadevajo za organizirano vrsto koncertov za mlade –, je mladinska kultura prišla skozi glavna vrata kulturnih praks šele po letu 1945. Bivanjske posledice tega kulturnega pojava so še danes vseprisotne: od k mladim usmerjenih politik, gospodarskih dejavnosti, povezanih z mladino do različnih kulturnih udejstvovanj, ki jih spremlja seveda tudi razvedrilna industrija. Predstavitev problematike. Osrednje vprašanje predlaganega projekta se glasi: kako so v socialistični dobi Slovenije delovale glasbene prakse, povezane z mladino? Vprašanje napeljuje k dvema glavnima vsebinskima sklopoma: na eni strani imamo institucionalne glasbene prakse, utelešene v Glasbeni mladini, na drugi strani pa »naredi sam« (DIY) prakse muziciranja mladih in naraščajoče muzikantstvo množičnih medijev. Oba vsebinska sklopa sta pomembna kot antinomiji, ki generirata različne nove glasbene prakse tudi v naši "postsocialistični" kulturi. Baby boom generacija je bila priča začetkom trenj med poklicnimi glasbeniki in sodobno ljubiteljsko glasbeno kulturo, ki se je do danes v mnogih pogledih že profesionalizirala. Protislovje, da so profesionalci narekovali mladinsko glasbeno kulturo skozi delovanje Glasbene mladine, čeprav se je sočasna razraščala popularna kultura, izraščajoča od mladih in namenjena njim, je pomemben muzikološki fenomen. Vprašanje v zvezi s takšnim spopadom glasbenih vrednot - poudarjeno opredeljeno: na eni strani za mlade (Jeuness Musicales) in na drugi od mladih (DIY) – je še danes relevantno. Podobne antinomije so v naši glokalizirani kulturi – ta je lokalno usmerjena in regionalno občutljiva zaradi globalizacije – pomembne ne samo za glasbeno sodobnost, temveč celotno kulturo modernosti v obliki vrste dihotomij, kot so visoka / nizka umetnost, resna / pop glasba, lokalne / univerzalne glasbene prakse, subvencionirana / samostojna, naša / njihova glasba itd. Cilj. Cilj projekta je primerjalna analiza mladinskih glasbenih praks v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Obdobje omogoča sistematično sledenje ključnim kulturnim pomikom skozi plasti obeh nakazanih vsebinskih polj – skozi različne strukture ali oblike glasbenih praks, povezanih z mladino, in procesov, ki glasbene prakse diverzificirajo in spreminjajo: · Strukture. Na eni strani bo projektna skupina sistematizirala strukture, skozi katere je krožila glasba, povezana z mladino. Znanstveniki bodo sistematično zbirali podatke o institucijah, posameznikih in pojavih, na primer glasbena dela in dogodke, skratka: cilj je našteti "imena", zbrana pod krovnim izrazom "glasba mladih". · Procesi. Na drugi strani bodo obravnavani konteksti, na katerih temeljijo te strukture - "dejavnosti" ali instrumenti, ki so oblikovali in spreminjali ideje o glasbi, povezani z mladino: ideologije, prepričanja, percepcije, reakcije, dejanja. Oblike in vzvodi preoblikovanja teh oblik se kažejo kot kazalci, skozi katere se je glasba, povezana z mladino, doživljala nenehne spremembe: najprej v soočanju z drugačnimi glasbenimi praksami (to je bil glavni razlog za vzpostavitev Jeunesse Musicale), nato z vedno hitreje naraščajočim drobljenjem samega pojma mladinske glasbe. Cilj projekta je: ponuditi pojmovnik o oblikah obstoja glasbe, povezane z mladino, in procesih, ki so jih spreminjali po letu 1945. Prepričani smo, da bo študija pomagala tudi pri boljšem razumevanju našega razdrobljenega glasbenega sveta sodobnosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno