Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

RESNICA IN INDIREKTNOST. NA POTI DO NOVE TEORIJE RESNICE

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
Resnica, posrednost/indirektnost, idealizacija, desimbolizacija, subjekt, filozofija, znanost, post-resnica, posthumanizem
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
8.058,15
A''
2.235,76
A'
5.747,25
A1/2
6.262,25
CI10
919
CImax
257
h10
15
A1
15,83
A3
0
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 07. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  63  869  868  13,78 
Scopus  72  1.521  1.520  21,11 
Raziskovalci (4)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  02650  dr. Miran Božovič  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2023  282 
2.  54053  dr. Jela Krečič Žižek  Filozofija  Raziskovalec  2021 - 2023  639 
3.  09979  dr. Slavoj Krečič Žižek  Filozofija  Vodja projekta  2021 - 2023  1.987 
4.  25580  dr. Jurij Simoniti  Filozofija  Raziskovalec  2021 - 2023  94 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.472 
Povzetek
Primarni vzgib tega projekta je »kriza resnice«, ki je v filozofiji dosegla svoj vrhunec s postmodernizmom, potem pa je našla svoje nepričakovano nefilozofsko utelešenje v sodobni atmosferi post-resnice. Resnica je bila vselej nejasen pojem, ki ga spremlja nadih tako brezupnosti kot neizogibnosti. Zdi se, da jo je nemogoče zagrabiti, kadar do nje dostopamo direktno, saj je končno stanje dovršene verifikacije definirano preveč idealizirano; toda po drugi strani ji tudi ni mogoče ubežati, saj nenehno proizvaja svoje učinke in pogojuje možnost tega, kar se da izreči. Zato je ambicija tega projekta, da prikaže, kako izvorni impulz »resnice« vznikne v »logičnem prostoru indirektnosti« oziroma »posrednosti«, in da eksplicira koordinate tega prostora v definicijskem, zgodovinskem, logičnem in subjektno-teoretskem oziru. Raziskave bodo skušale določiti, v katero slepo ulico zaidejo tradicionalne teorije resnice, ki jih bomo spravili na skupni imenovalec »odložene direktnosti«. Resnica je včasih definirana negativno, kot nekaj strukturno nedosegljivega, a pogosteje pozitivno, kot nekaj, čemur se približujemo ad infinitum. Zdi se, da se razprostre v okviru potencialno direktne, čeprav nikoli povsem dosežene zadovoljitve (torej denimo v okviru končne korespondence z dejstvi, poslednjega konsenza itd.). Da bi se ognil tem »slabim neskončnostim«, bo projekt razvil povsem novo dimenzijo resnice, ki je hkrati tiho predpostavljena in doslej neopažena v klasičnih teorijah: to je dimenzija »udejanjene indirektnosti/posrednosti«. Namesto da bi resnico mislili v idealni domeni neskončnega približevanja, bomo raje raziskovali, kako »presežek resnice« dejansko vznikne znotraj zgodovinskega konteksta, in kako njegova funkcija ni v tem, da se priliči nekemu predhodno danemu objektu, temveč raje, da sploh šele vzpostavi polje »objektnih adekvacij«. Da bi podale nekaj vzgibov za novo teorijo resnice, bodo projektne raziskave postopale v štirih korakih. Prvi sklop bo ponudil definicijsko razločitev pojma »resnice v formi indirektnosti« od klasičnih teorij resnice in tradicionalnih pojmov resnice v metafiziki, nemškem idealizmu in post-metafiziki. Drugi sklop bo podal zgodovinsko utemeljitev »resnice/indirektnosti«. Raziskovali bomo tri obdobja velikih zgodovinskih prelomov, ko se je »prostor indirektnosti« vzpostavil le zato, da bi razodel novi razpon objektivnosti. V iznajdbi filozofije v stari Grčiji so se najprej fiksirali idealni postulati prvih počel, idej in substanc, katerih status je ontološko indirekten, katerih funkcija pa je, da omogočajo »realistično« konceptualizacijo fakticitete. Invencija moderne subjektivnosti pri Descartesu je izključila res cogitans iz materialne realnosti, a je s tem omogočila odprtje kartezičnega prostora čiste ekstenzije. Kantova invencija »transcendentalne subjektivnosti« je zarisala prostor idealizacije čistih pojmov, s tem pa je dovolila svetu, da se manifestira v svoji zvezni kavzalni nujnosti. Tretji sklop bo zvedel »resnico/indirektnost« na štiri logične pogoje: 1. zgodovinsko vznikajoči presežek idealizacije; 2. ireverzibilnost v odnosu do zgodovinskega časa; 3. ne-revidibilnost v odnosu do dane realnosti; 4. de-simbolizacijo v odnosu do vzpostavitve polja trdne fakticitete. Cilj raziskav je zagovarjati tako resnico v formi dogodka kot ontološki realizem dejstev. Četrti sklop bo predlagal teorijo subjekta, ki bo preživel izzive sodobnega tehnološkega razvoja. Zgodovinske analize bodo pokazale, da je najbolj notranje jedro subjekta potrebno premestiti iz splošno sprejetih form svetotvornosti in samotransparentnosti v »indirektni logični prostor« nesvetnosti in netransparentosti. Cilj je ponuditi opozicijo vladajočemu diskurzu posthumanizma, ki subjekta obsoja na izumrtje.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno