Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Rekonfiguracija meja v filozofiji, politiki in psihoanalizi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
sodobna filozofija, psihoanaliza, kriza, neoliberalism, pandemija, meje, brezmejni svet, biopolitika, nekropolitika, ekstimnost, izključitev, drugost, subjekt, mišljenje, topologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
11.582,81
A''
1.236,88
A'
5.720,68
A1/2
7.157,34
CI10
165
CImax
25
h10
6
A1
37,2
A3
0,52
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 04. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  191  86  65  0,34 
Scopus  222  211  181  0,82 
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30790  dr. Rok Benčin  Filozofija  Raziskovalec  2021 - 2022  182 
2.  22569  dr. Aleš Bunta  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2022  72 
3.  11486  dr. Marina Gržinić Mauhler  Filozofija  Raziskovalec  2021 - 2022  1.631 
4.  13472  dr. Peter Klepec  Filozofija  Raziskovalec  2021 - 2022  273 
5.  33358  dr. Boštjan Nedoh  Filozofija  Raziskovalec  2021 - 2022  125 
6.  02155  dr. Radivoj Riha  Filozofija  Raziskovalec  2021 - 2022  319 
7.  06397  dr. Jelica Šumič Riha  Filozofija  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  364 
8.  28442  dr. Tadej Troha  Filozofija  Raziskovalec  2021 - 2022  255 
9.  12330  dr. Matjaž Vesel  Filozofija  Raziskovalec  2021 - 2022  167 
10.  11158  dr. Alenka Zupančič Žerdin  Filozofija  Raziskovalec  2021 - 2022  399 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
2.  3724  Podiplomska šola ZRC SAZU  Ljubljana   6313949  2.204 
Povzetek
Dvajseto stoletje se je končalo z napovedja uresničitve dveh velikih utopij: konca zgodovine in sveta brez meja. Enaindvajseto stoletje je naredilo konec tem utopijam. Namesto da bi ustvarila svet brez meja, je globalizacija spodbudila nastajanje številnih meja, ki so kolonizirale vse ravni našega življenja. Eden poglavitnih ciljev predlaganega projeka je natančno analizirati sam pojem »meje«, njene funkcije, zgodovinskega razvoja v politiki, filozofiji, znanosti, zgodovini in psihoanalizi. Predlagani projekt bo obravnaval problem meja s treh različnih, venar med seboj povezanih perspektiv. 1) Iz politične perspektive gledano, je cilj predlaganega projekta poglobljena analiza sedanjih spremememb meja, ki smo jim danes priča, analiza njihove heterogenosti, vsepričujočnosti in večpomenskosti. Na tej podlagi bo projekt preiskal različne modalitete oblikovanja prostora na obrobju Evrope, kako je nastajal in se spreminjal skozi antitetični gibanji »prečkanja meje« in »krepitve meje«. Namen te raziskave je omogočiti izris topografije meja, ki bo omogočila raziskavo novih pogledov na/pristopov do transformacije politike, konstituiranja novih figure subjektivnosti kot posledice migrantskih bojev, kakor tudi kritična ocena ključnih konceptov politične filozofije, kot so: državljanstvo, suverena oblast, subjekt in svoboda. 2) Iz filozofske perspektive si je predlog projekta postavil cilj, da razišče različne oblika mapiranja in razmejevanja teritorija mišljenja. Izhodišče raziskave te tematike je opozicija med dvema poglavitnima pristopoma do vprašanja mej, razmejitev, pregrad v filozofiji: na eni strain pristop t. i. »nomadske misli«, ki zavrača meje, pregrade, razmejitve, identiteto, notranjost. Ker v mejah prepoznava sedež oblasti, se raje obrača k gibanjem, tokovom in zunanjosti sil in razmerij med njimi. Temu nasproten je pristop, za katerega je gesta zarisovanja razmejitev konstitutivna tako za filozofijo kot za mišljenje. 3) Cilj predlaganega projekta, gledano iz topološke perspektive, je razgrniti in raziskati različne topološke modele, ki subvertirajo delitev zunaj/znotraj, zato, da bi obmejili točke, kjer jasne razmejitvene črte med zunanjostjo in notrajnjostjo ni mogoče potegniti. Take točke »ekstimnosti«, na katerih je zunanjost umeščena v samo notranjost, bomo raziskovali v kontekstu širšega premisleka razmerja med končnim in neskončnim, človeškim in nečloveškim, in sicer v politiki (kolikor se danes predstvalja kot dvojnost bio-in nekkro politike), filozofiji, znanosti in psihoanalizi (status gona kot stična točka med somatičnim in psihičnim).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno