Projekti / Programi
Slovenska intelektualna zgodovina v luči sodobnih teorij religije: od ločitve duhov in kulturnega boja do komunistične revolucije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.11.00 |
Humanistika |
Teologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
Slovenija, intelektualna zgodovina, religija, kultura, ideološki spopad, sodobne teorije religije, interpretacija, katolištvo, svobodomiselstvo, komunizem, narod, nacija, nasilje, modernizacija, sekularizacija, ločitev duhov, nihilizem, resnica, avtoriteta, Cerkev
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
15. september 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
145 |
530 |
449 |
3,1 |
| Scopus |
194 |
845 |
686 |
3,54 |
Raziskovalci (9)
Organizacije (6)
Povzetek
Glede časovne zamejitve projekta bo težišče nekako od druge polovice 19. stoletja oz. »Mahničeve« ločitve duhov pa do začetka komunistične revolucije v času druge svetovne vojne. To ne pomeni, da s svojimi raziskavami ne bomo segli izven tega časovnega okvira, tako v smeri predhodnega časa kot obdobja po tem. To niti ni mogoče. Vendar pa je glavni fokus na tem obdobju. V projektu bomo aplicirali sodobne teorije religije, predvsem tiste, ki so uporabne z vidika sekularizacije, modernizacije, nasilja, razumevanje kulture, kulturnega boja in idejnega spopada. Tu velja omeniti med drugim Charlesa Taylorja, Renéja Girarda, Jana Assmanna, tudi ruske filozofske in teološke mislece. Pomemben segment naših raziskav se bo dotikal nasilja in kulturnega boja. Naslednja neizogibna tema sta vprašanje resnice ter avtoritete (razodetja in Cerkve), vključno z njunimi fenomenološkimi, hermenevtičnimi in ideološkimi oz. družbenimi vidiki (aplikacija prvih dveh na zadnja dva). Ta problem je tesno povezan s problemom nihilizma, ki ga je v slovenski prostor prineslo svobodmiselstvo, ki je vanj prodrlo iz tujine. Z vidika nihilizma bomo osvetlili tako krizo slovenskega svobodomiselstva, komunizem, kot tudi krizo tradicionalnega katolištva, od katerega je situacija vedno bolj zahtevala nove odgovore, ki bi bili v skladu z znamenji časov. Pomemben del našega projekta bo raziskovanje trka med svobodomiselstvom in tradicionalnim oz. radikalnim katolištvom. Naslednja raziskovalna linija bo osvetlitev dinamike oblikovanja naroda, ki jo shematično zajemamo s triado »ljudstvo-narod-nacija«. Osvetlili bomo trenja, ki jih je povzročalo nastajanje slovenskega naroda ter ideologijo ljudskosti, ki sta jo uporabljali tako katoliška kot komunistična stran. Na ta način bomo poskušali osvetliti idejni spopad, ki ga je v slovenski prostor vneslo svobodomiselstvo, modernizacija in sekularizacija. Posledica omenjenih dejavnikov je bila ločitev duhov. Idejni spopad je kulminiral v teku druge svetovne vojne s komunistično revolucijo in spopadom med katoličani in komunisti. Projekt bo tako imel dve ravni, kateri pa bomo poskusili čim bolj organsko povezati: splošnejšo teoretsko raven in specifično slovensko »zgodbo«, katere raziskovanje bo dala projektu empirično vsebino. Tako bomo dosegli dvoje: po eni strani bomo v projektu z aplikacijo preverili splošne uveljavljene teorije religije in kulture, po drugi strani pa bomo s temi teorijami osvetlili slovensko intelektualno zgodovino na način, na katerega to doslej še ni bilo sistematično storjeno v interdisciplinarno povezanem in usklajenem raziskovalnem projektu. Tematiko bomo raziskali tudi primerjalno, v širšem okvirju (Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Avstrija …). Zato bomo pritegnili kompetentne raziskovalce iz omenjenih držav. Projekt je novost v svetovnem merilu saj česa podobnega na sistematičen način ni storil še nihče. Projekt je pomemben z vidika nacionalnega in evropskega interesa, saj je razumevanje idejnih spopadov v preteklosti ključnega pomena tudi za razumevanje tovrstnih trenj in konfliktov v sedanjosti in ne nazadnje za njihovo razreševanje. Projekt ni pomembne samo za področje teologije, religiologije, zgodovine in kulturologije, ampak tudi za ostala področja humanistike in družboslovja. V razpisu je poudarjena kulturna dediščina in evropski pomen: projekt ima nedvomno obe dimenziji.
