Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Podledeniški karbonatni sedimenti - nov vir za preučevanje obstoja ledenikov v glaciokraškem okolju

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
geomorfologija, glaciokras, karbonati, kriosfera, paleoklima, paleookolje, klimatske spremembe
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
10.339,32
A''
1.788,02
A'
4.958,3
A1/2
6.177,05
CI10
9.397
CImax
234
h10
43
A1
35,57
A3
5,19
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 21. februar 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  614  11.360  9.623  15,67 
Scopus  769  13.607  11.378  14,8 
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27510  dr. Mateja Breg Valjavec  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  191 
2.  30791  dr. Rok Ciglič  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  417 
3.  33273  dr. Mateja Ferk  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  194 
4.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2024  363 
5.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  633 
6.  50215  dr. Matej Lipar  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  161 
7.  10807  dr. Sonja Lojen  Geologija  Raziskovalec  2021 - 2024  512 
8.  52052  dr. Katarina Marković  Kemija  Mladi raziskovalec  2021 - 2022  40 
9.  14000  mag. Miha Pavšek  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  1.474 
10.  18359  dr. Janez Ščančar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2021 - 2024  674 
11.  11093  dr. Srečo Davor Škapin  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2024  586 
12.  38267  dr. Jure Tičar  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  220 
13.  33837  dr. Manca Volk Bahun  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2024  325 
14.  18290  dr. Polona Vreča  Geologija  Raziskovalec  2021 - 2024  692 
15.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Vodja  2021 - 2024  1.226 
16.  25667  dr. Tea Zuliani  Varstvo okolja  Raziskovalec  2021 - 2024  310 
17.  53459  Klara Žagar  Geologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  146 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  89.961 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.722 
Povzetek
Podledeniški karbonatni sedimenti so bili razkriti na zavetrnih straneh majhnih skalnih pragov na goli obrušeni in progasti površini apnenčaste skalne podlage v neposredni bližini izginjajočega Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto v jugovzhodnih Alpah v Sloveniji. Predhodno uran-torijevo datiranje teh karbonatov kaže, da so bili odloženi v času viška zadnje ledene dobe in mlajšega dryasa. V nasprotju od drugih ostankov ledeniških sedimentov (npr. moren) so podledeniški karbonati nagnjeni k hitremu preperevanju in lahko erodirajo v nekaj desetletjih. Toda Triglavski Ledenik in ledenik pod Skuto sta bila običajno obravnavana kot ostanka male ledene dobe z neprekinjeno prisotnostjo zaradi toplega atlantskega podnebnega optimuma. Če bi se Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto popolnoma stalila v času optimuma, podledeniški karbonati iz časa viška zadnje ledene dobe in mlajšega dryasa ne bi preživeli preperevanja in denudacije. Vendar pa manjkajo informacije o podledeniških karbonatih v bližini ledenikov v jugovzhodnih Alpah in informacije o natančni stopnji zmrzalnega preperevanja podledeniških karbonatov. Na vprašanje »Ali so ledeniki preživeli atlantski podnebni optimum in, če so ga, zakaj?«, je mogoče odgovoriti le z osredotočenim pristopom z visokoresolucijskimi analizami podledeniških karbonatov. Namen projekta je ugotoviti, ali ledeniki v jugovzhodnih Alpah v Sloveniji izginjajo prvič v holocenu in katere so pospeševalne komponente, saj so bile za atlantski podnebni optimum globalno značilne višje temperature kot danes. To bo doseženo s preučevanjem podledeniških karbonatnih sedimentov v visokogorskih kraških okoljih jugovzhodnih Alp. Uporabili bomo sodobne laboratorijske tehnike, vključno z datiranjem podledeniških karbonatov z metodo U-Th, datiranjem podlage z nuklidom 36Cl, mineraloško analizo karbonatov, geokemičnimi analizami karbonatov in povezanih vodnih oz. ledenih teles, vključno z delci v sedanjem ledu, ter preskusi odpornosti proti zmrzalnemu preperevanju. Rezultati bodo obravnavani v širšem okoljskem okviru, da bi se ugotovilo, v katerem obdobju so bili glaciereti v jugovzhodnih Alpah dovolj debeli, da bi povzročili regelacijo in posledično akumulacijo podledeniških karbonatov, in kakšno je bilo delovanje ledenikov skozi ves holocen v povezavi s paleopodnebjem, ki je bilo ugodno za preživetje podledeniških karbonatov. Nazadnje bomo povezali rezultate s sedanjimi naraščajočimi temperaturami in umikom ledenikov ter podali podatke o njihovem prihodnjem reševanju.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno