Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Korozijske cevi kot novi indikator preteklih podnebnih sprememb

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
Fokusiran tok, reakcijski tok, razstapljanje, korozijska cev, paleo-okolje, paleoklima, kras, numerično modeliranje, dinamika tekočin, porozni medij, geomorfologija, fizična geografija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.868,98
A''
1.121,24
A'
3.001,33
A1/2
3.711,87
CI10
2.023
CImax
110
h10
20
A1
23,11
A3
1,96
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 15. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  178  1.862  1.464  8,22 
Scopus  296  2.905  2.151  7,27 
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  30791  dr. Rok Ciglič  Geografija  Raziskovalec  2022 - 2024  420 
2.  33273  dr. Mateja Ferk  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  194 
3.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2024  364 
4.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  634 
5.  50215  dr. Matej Lipar  Geografija  Vodja  2021 - 2024  164 
6.  23971  dr. Tomislav Popit  Geologija  Raziskovalec  2021 - 2024  203 
7.  20249  dr. Andrej Šmuc  Geologija  Raziskovalec  2021 - 2024  407 
8.  38267  dr. Jure Tičar  Geografija  Raziskovalec  2022 - 2024  224 
9.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  1.228 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.902 
2.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.816 
Povzetek
Podnebje našega planeta se nenehno razvija. Razumevanje dinamike teh sprememb ni pomembno le za rekonstrukcijo podnebnih razmer v preteklih obdobjih, temveč tudi za boljše napovedovanje podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti. Slednje postaja vse bolj pomembno zaradi dramatičnega spreminjanja podnebja v zadnjih letih. V projektu predlagamo uporabo površinskih kraških oblik, imenovanih korozijske cevi, kot paleoklimatske indikatorje. Korozijske cevi so vertikalni oz. skoraj vertikalni kraški kanali valjastih oblik, ki jih najdemo na številnih kraških območjih propustnih karbonatov z matrično poroznostjo po vsem svetu. Nastanejo kot posledica usmerjenega pretoka vode in posledičnega raztapljanja apnenčastih kamnin z matrično poroznostjo. Usmerjenemu toku sledi povečano raztapljanje kamnine, ki začetne nehomogenosti spremeni v končne oblike - korozijske cevi. To odpira možnost povezave morfologije korozijskih cevi z geologijo in hidrologijo sistema v trenutku njihovega nastanka in - kar je najpomembneje - s preteklimi podnebnimi razmerami. Cilj predlaganega projekta je definirati usmerjen vodni tok v apnencih z matrično poroznostjo kot novega palaeookoljskega indikatorja z izdelavo kombiniranega geo-numeričnega modela nastanka korozijskih cevi. Oblike, dolžine in prostorska razporeditev korozijskih cevi so funkcije fizikalnih pogojev, v katerih so nastale. Tu sta najpomembnejša dejavnika pretok vode in temperatura. To pa pomeni, da lahko z analizo oblik cevi sklepamo na podnebne razmere, ki prevladujejo med njihovim oblikovanjem. Vzpostavitev takega odnosa je cilj predlaganega projekta. Ta naloga zahteva tesno medsebojno sodelovanje med geoznanstveniki (slovenska ekipa) in fiziki (poljska ekipa). Geoznanstveniki bodo izvedli terenske študije korozijskih cevi, ki bodo osnova za eksperimentalno in numerično modeliranje ter paleoklimatsko rekonstrukcijo. Na drugi strani pa bodo fiziki s pomočjo numeričnih modelov in laboratorijskih poskusov ugotavljali povezavo med okoljskimi razmerami in morfološkimi značilnostmi korozijskih cevi, ki nastanejo v takih pogojih. Zaključki teh študij bodo ovrednoteni s primerjavo rezultatov drugih tehnik rekonstrukcije paleoklime, kot so stabilni izotopi kisika in ogljika v stalagmitih, geoloških vrtin ter raztezanje in umikanje ledenikov. Še posebej pomembno vlogo v našem raziskovalnem načrtu bodo imeli laboratorijski poskusi, katerih cilj je neposredno opazovanje nastajanja in rasti korozijskih cevi v laboratorijskih pogojih. Poskusi nam bodo omogočili preizkus teoretičnih modelov tvorjenja korozijskih cevi, služili pa bodo tudi kot merila za potrditev numeričnih simulacij.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno