Projekti / Programi
Korozijske cevi kot novi indikator preteklih podnebnih sprememb
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
Fokusiran tok, reakcijski tok, razstapljanje, korozijska cev, paleo-okolje, paleoklima, kras, numerično modeliranje, dinamika tekočin, porozni medij, geomorfologija, fizična geografija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
15. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
178 |
1.862 |
1.464 |
8,22 |
| Scopus |
296 |
2.905 |
2.151 |
7,27 |
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
Podnebje našega planeta se nenehno razvija. Razumevanje dinamike teh sprememb ni pomembno le za rekonstrukcijo podnebnih razmer v preteklih obdobjih, temveč tudi za boljše napovedovanje podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti. Slednje postaja vse bolj pomembno zaradi dramatičnega spreminjanja podnebja v zadnjih letih. V projektu predlagamo uporabo površinskih kraških oblik, imenovanih korozijske cevi, kot paleoklimatske indikatorje. Korozijske cevi so vertikalni oz. skoraj vertikalni kraški kanali valjastih oblik, ki jih najdemo na številnih kraških območjih propustnih karbonatov z matrično poroznostjo po vsem svetu. Nastanejo kot posledica usmerjenega pretoka vode in posledičnega raztapljanja apnenčastih kamnin z matrično poroznostjo. Usmerjenemu toku sledi povečano raztapljanje kamnine, ki začetne nehomogenosti spremeni v končne oblike - korozijske cevi. To odpira možnost povezave morfologije korozijskih cevi z geologijo in hidrologijo sistema v trenutku njihovega nastanka in - kar je najpomembneje - s preteklimi podnebnimi razmerami. Cilj predlaganega projekta je definirati usmerjen vodni tok v apnencih z matrično poroznostjo kot novega palaeookoljskega indikatorja z izdelavo kombiniranega geo-numeričnega modela nastanka korozijskih cevi. Oblike, dolžine in prostorska razporeditev korozijskih cevi so funkcije fizikalnih pogojev, v katerih so nastale. Tu sta najpomembnejša dejavnika pretok vode in temperatura. To pa pomeni, da lahko z analizo oblik cevi sklepamo na podnebne razmere, ki prevladujejo med njihovim oblikovanjem. Vzpostavitev takega odnosa je cilj predlaganega projekta. Ta naloga zahteva tesno medsebojno sodelovanje med geoznanstveniki (slovenska ekipa) in fiziki (poljska ekipa). Geoznanstveniki bodo izvedli terenske študije korozijskih cevi, ki bodo osnova za eksperimentalno in numerično modeliranje ter paleoklimatsko rekonstrukcijo. Na drugi strani pa bodo fiziki s pomočjo numeričnih modelov in laboratorijskih poskusov ugotavljali povezavo med okoljskimi razmerami in morfološkimi značilnostmi korozijskih cevi, ki nastanejo v takih pogojih. Zaključki teh študij bodo ovrednoteni s primerjavo rezultatov drugih tehnik rekonstrukcije paleoklime, kot so stabilni izotopi kisika in ogljika v stalagmitih, geoloških vrtin ter raztezanje in umikanje ledenikov. Še posebej pomembno vlogo v našem raziskovalnem načrtu bodo imeli laboratorijski poskusi, katerih cilj je neposredno opazovanje nastajanja in rasti korozijskih cevi v laboratorijskih pogojih. Poskusi nam bodo omogočili preizkus teoretičnih modelov tvorjenja korozijskih cevi, služili pa bodo tudi kot merila za potrditev numeričnih simulacij.
