Projekti / Programi
HIERARHIČNA ZASNOVA IN FINANCIRANJE SOCIALNE INFRASTRUKTURE PAMETNIH SREBRNIH VASI
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
starostniki, socialna oskrba, stanovanjska oskrba, pametne vasi, oskrbovalne mreže, objekti in naprave, logistika, podeželje, optimizacija sistemov, investicije, socialna zavarovanja, CCRC na podeželju
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
15. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
337 |
4.625 |
3.706 |
11 |
| Scopus |
368 |
5.709 |
4.641 |
12,61 |
Raziskovalci (14)
Organizacije (3)
Povzetek
V skladu z "Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020" je Slovenija opredelila spodbujanje dostopnosti do cenovno dostopnih, trajnostnih in kakovostnih zdravstvenih in socialnih storitev za stare in zelo stare prebivalce, kot ključno področje, vendar potrebe po prilagojenem stanovanju in logistiki teh prebivalcev niso upoštevane. Ključno vprašanje, na katerega do zdaj še nismo odgovorili, je, kako razviti kvantitativni model o stanju in projekciji teh potreb ter za podpiranje odločitev (DSS) o razvoju in delovanju dolgotrajne oskrbe (LTC) ter kako načrtovati in zagotoviti primerna stanovanja, logistične in drugi mreže za potrebe starejših, ki bodo na voljo v skladu s povpraševanjem. Kot je zapisano v Operativnem programu, Slovenija nima kompaktnega sistema za regulacijo dolgotrajne oskrbe. Glede na demografsko strukturo in napovedi je potrebna reforma, ki bo omogočila vzpostavitev enotnega sistema skupnostnih storitev za starejše in tiste, ki bodo potrebovali institucionalne oblike oskrbe. Slovenija pripravlja novo zakonodajo na področju dolgoročnega sodelovanja, ki bo morala upoštevati drugačno vrsto objektov, kjer bodo na voljo LTC storitve. Za to bo treba razviti model za naslednje namene: načrtovanje potreb in določitev meril za upravičenost do prejemanja ugodnosti integriranih zdravstvenih in socialnih storitev ter dolgotrajne oskrbe; spremljanje prejemnikov storitev in sredstev za LTC. Zato bomo v raziskovalnem projektu razvili model za načrtovanje, delovanje in nadzor socialne infrastrukture, logistike in drugih dejavnosti v LTC na podeželju. Predlagali bomo tudi način merjenja kakovosti sistema LTC, saj tudi dokumenti OECD navajajo, da tak model še ni razvit. Vključen bo objektivnejši merilni instrument, ki temelji na aktuarsko-matematičnih metodah. Cilj projekta je torej predstaviti načine razvoja modela DSS za sistem LTC na podeželju, kjer razdalje med oskrbovanci zahtevajo dodatne IKT in logistične rešitve. Proučevali se bodo načini, na katere tehnologije AAL podpirajo logistične dejavnosti in tokove zdravil, blaga, oskrbovalcev in oskrbovancev v hierarhičnem sistemu LTC, z uporabo različnih vrst senzorjev, računalnikov, mobilnih naprav, brezžičnih omrežij in programskih aplikacij. Predlagana metodologija bo temeljila na komponentah dvofaznega modeliranja: kvalitativnih in kvantitativnih metodah socioloških raziskav ter analizi sekundarnih statistik. Iz teh podatkov bodo predstavljene demografske projekcije in projekcije oskrbovancev glede njihovih funkcionalnih zmogljivosti (kategorizacija oskrbe) , potreb in povpraševanja. Iz teh napovedi bodo predvideli ustrezne zmogljivosti socialne infrastrukture, stanovanj, logistike in potrebnih človeških virov; medtem pa se bo drugi del osredotočil na optimizacijo storitev integrirane oskrbe v občinah in LAS-ih. Razvit bo hierarhični model DSS, ki bo kombiniral problem usmerjanja vozil s časovnimi okni oskrbe (VRPTW), ki se izvajajo v sistemu celostne oskrbe in optimizacije hierarhičnega regionalnega sistema socialnih ustanov na podlagi INTRAMAX-a. To nam bo omogočilo, da razvijemo ustrezen DSS, potreben za vključevanje različnih ponudnikov storitev (s poudarkom na socialnem podjetništvu), občin in centralne vlade glede odgovornosti financiranja storitev dolgotrajne oskrbe na podeželju in podpore razvoju socialne infrastrukture. Neposredna uporaba rešitev bo večplastna: (a) podprli bomo občine pri načrtovanju socialne infrastrukture in storitev v skupnostih; (b) prikazali priložnosti, ki jih ima socialno podjetništvo v postavljenih sistemih dolgoročne oskrbe in spremljajočih storitev; (c) obogatili bomo sodobne in nujne strokovne in univerzitetne študijske programe.
