Projekti / Programi
Digitalna preobrazba za pametno javno upravljanje
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.02 |
Naravoslovne vede |
Računalništvo in informatika |
| 5.09 |
Družbene vede |
Druge družbene vede |
digitalizacija, uprava, informacijsko-komunikacijske tehnologije, programsko inženirstvo, verige blokov, internet stvari, umetna inteligenca, računalništvo v oblaku, digitalni dvojčki, kibernetska varnost, zaupanje, zanesljivost
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
22. september 2023;
A3 za obdobje
2017-2021
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
191 |
2.001 |
1.807 |
9,46 |
| Scopus |
255 |
3.076 |
2.761 |
10,83 |
Raziskovalci (13)
Organizacije (2)
Povzetek
Trenutno stanje na področju digitalizacije javne uprave v Sloveniji po oceni Evropske komisije, je pod povprečjem držav članic EU na nivoju uporabe digitalnih storitev in povprečno na nivoju njihove ponudbe. Da bi se Slovenija lahko pridružila skupini najuspešnejših evropskih držav (Estonija, Danska, ipd.), mora izboljšati tako sposobnost uporabnikov za uporabo storitev, kot tudi sposobnost javne uprave, da ponuja kompleksnejše storitve za uporabnike (pravne in fizične osebe). Raziskovalni program Digitalna preobrazba za pametno javno upravljanje naslavlja omenjene probleme z uvedbo naslednjih raziskovalno inovacijskih delovnih sklopov: analiza stopnje digitalne zrelosti, razvoj in preizkus ustreznih tehnoloških osnov za digitalizacijo, uvajanje izboljšav na področju digitalizacije javne uprave, kontinuirana evalvacija predlogov izboljšav na področju digitalizacije ter upravljanje, priporočila, razširjanje in izkoriščanje rezultatov raziskav. Ključni tehnološki pristopi, ki lahko pripomorejo pri digitalni preobrazbi so nove tehnologije programskega inženirstva, kulture in prakse DevOps, tehnologije Interneta stvari, umetne inteligence, računalništva od roba do oblaka ter tehnologije veriženja blokov. Ti novi informacijsko-komunikacijski pristopi bodo na inovativen način postavljeni v funkcijo digitalizacije na področju javne uprave. Tako bomo uspešno implementirali kompleksne digitalne storitve in celovito digitalno preobrazili javno upravo, pri čemer bomo naslovili: zahtevo po digitalizaciji upravnih procesov, problem razvoja kompetenc za digitalno transformacijo javne uprave, implementirali politike digitalizacije ter dosegli pametno javno upravljanje. V Interdisciplinarni program raziskav so vključeni raziskovalci na sodelujočih organizacijah Fakulteta za računalništvo in informatiko in Fakulteta za upravo.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program prispeva k digitalizaciji na področju javne uprave. Pri projektu delamo na naslednjih raziskovalno-inovacijskih sklopih. Pri delovnem sklopu Analiza stopnje digitalne zrelosti analiziramo trenutno stanje na področju digitalizacije javne uprave, razvijamo model za evalvacijo digitalne zrelosti, analiziramo stanje v javni upravi na področju digitalizacije, ukvarjamo se z izdelavo modelov upravljanja z zaupanjem, sledljivosti in transparentnosti. Ocenili bomo tudi digitalno ločnico, analizirali obstoječe podatkovne baze ter predstavili dobre prakse aplikacij za interaktivni prikaz odprtih podatkov. Pri delovnem sklopu Razvoj in preizkus ustreznih tehnoloških osnov za digitalizacijo razvijamo tehnologije za modeliranje in razvoj zaupanja vrednih aplikacij in storitev, razvijamo testne infrastrukture, tehnologije Interneta stvari, računalništva v oblaku, umetne inteligence, tehnologije veriženja blokov ter druge tehnologije, ki so nujno potrebne za digitalizacijo. Ukvarjamo se tudi z razvojem novih pristopov za doseganje kibernetske varnosti in s tehnologijo digitalnih dvojčkov. Pri delovnem sklopu Uvajanje izboljšav na področju digitalizacije javne uprave izvajamo raziskavo potrebnih kompetenc in oblikovanje kompetenčnega modela za potrebe sodelovanja v agilnih in DevOps procesih, razvijamo pristop za identifikacijo manjkajočih kompetenc zaposlenih in ključnih mehanizmov kibernetske varnosti. V istem delovnem sklopu razvijamo tudi katalog zaupanja vrednih in zanesljivih podatkovnih baz ter pripravljamo predloge za zmanjševanje digitalne ločnice. Pri delovnem sklopu Kontinuirana evalvacija predlogov izboljšav na področju digitalizacije se ukvarjamo z izvedbo anket in intervjujev, analiziramo povratne informacije ter pripravljamo izboljšave na področju digitalizacije. Pri zadnjem delovnem sklopu Upravljanje, priporočila, razširjanje in izkoriščanje rezultatov raziskav se ukvarjamo z oblikovanjem priporočil za učinkovito digitalno transformacijo javne uprave, pripravo priporočil za izboljšavo študijskih programov, pripravo pristopov za povečanje transparentnosti in zaupanja pri ravnanju s podatki in storitvami, z uvajanjem varnosti ter upravljanjem z identitetami (državljani, podjetja, NVO), z razvojem trajnostnih ekosistemov in čezmejno izmenjavo podatkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagan program bo neposredno vplival na uresničevanje najpomembnejših strateških dokumentov razvoja javne uprave in sicer Strategijo razvoja javne uprave ter Digitalno Slovenijo, istočasno pa bo prispeval tudi k uresničevanju nacionalne Strategije razvoja Slovenije 2030 in na strategijo digitalizacije Evropske komisije 2020-2025 ter s tem promocijo države v širšem okolju. Gre namreč za prvi tako celovit pristop k digitalni transformaciji javne uprave. Digitalizacija presega utečene poti poslovanja in omogoča ponudbo novih storitev na vseh področjih dela in življenja. Poleg možnosti za nove načine poslovanja prinaša priložnosti tudi na področju družbenega angažmaja, komuniciranja, izobraževanja in podobno. Digitalizacija, ki se osredotoča samo na tehnološki del prenove sama po sebi ne bo dosegla želenih učinkov, zato je nujen razmislek o novih, drugačnih pristopih: podpora k izgradnji digitalnih povezav med javno upravo in deležniki, spodbuda digitalizirane javne uprave k procesom digitalizacije v družbi, podpora novim prodajnim potem in storitvam v podjetjih, opolnomočenje državljanov za razvoj digitalnih kompetenc itd. Ožje gledano bo digitalizacija javne uprave spodbudila poenostavitev upravnih procesov, racionalizacijo dela, odpravo administrativnih ovir, kar bo imelo velik družbeno ekonomski vpliv, s svojim zgledom (vplivom, avtoriteto) pa bo posegla tudi v način funkcioniranja družbe. Digitalna transformacija prinaša pozitivne učinke, ki se kažejo v inovacijah kot načinu ustvarjanja in dodani vrednosti javnih storitev. Digitalizacija javne uprave posledično vpliva tudi na atraktivnost same države, kot npr. z vidika tujih vlaganj, turizma in kulturne dediščine.
