Projekti / Programi
Bolezni in povzročitelji, ki jih v Sloveniji prenašajo členonožci
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
lymska borelioza; klopni meningoencefalitis; humana granulocitna anaplazmoza; borelije lymske borelioze; Borrelia afzelii; Borrelia garinii; epidemiologija; klinična slika; potek; izid; etiologija; simptomi po preboleli lymski boreliozi; postenecefalitisni sindrom; patogeneza; imunski odzivi.
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
18. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
879 |
31.394 |
28.910 |
32,89 |
| Scopus |
912 |
40.465 |
37.732 |
41,37 |
Raziskovalci (45)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
16235 |
dr. Maja Arnež |
Mikrobiologija in imunologija |
Upokojeni raziskovalec |
2022 - 2024 |
184 |
| 2. |
08312 |
dr. Bojana Beovič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
461 |
| 3. |
27886 |
dr. Petra Bogovič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
146 |
| 4. |
13302 |
dr. Jože Cimperman |
Mikrobiologija in imunologija |
Upokojeni raziskovalec |
2022 - 2024 |
180 |
| 5. |
37227 |
Katarina Čurič |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
8 |
| 6. |
28020 |
mag. Sergeja Gregorčič |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
53 |
| 7. |
32097 |
dr. Martina Jaklič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
94 |
| 8. |
13300 |
dr. Matjaž Jereb |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
251 |
| 9. |
34909 |
Maša Klešnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
16 |
| 10. |
50154 |
Manja Kordiš |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 11. |
11330 |
dr. Tatjana Lejko-Zupanc |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
369 |
| 12. |
34820 |
Lidija Lepen |
Medicina |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
8 |
| 13. |
13299 |
dr. Stanka Lotrič Furlan |
Mikrobiologija in imunologija |
Upokojeni raziskovalec |
2022 - 2024 |
334 |
| 14. |
28753 |
Milica Lukić |
Nevrobiologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
75 |
| 15. |
55349 |
Eduard Madaras |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 16. |
11348 |
dr. Mojca Matičič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
367 |
| 17. |
39764 |
Matej Mavrič |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
11 |
| 18. |
50228 |
Sandra Mihelčič |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 19. |
38342 |
Mirijam Nahtigal Klevišar |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
25 |
| 20. |
01161 |
dr. Marko Noč |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
476 |
| 21. |
20254 |
dr. Katarina Ogrinc |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
88 |
| 22. |
32966 |
Blaž Pečavar |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
52 |
| 23. |
28858 |
Natalija Planinc Strunjaš |
Nevrobiologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
41 |
| 24. |
23436 |
dr. Tina Plankar Srovin |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
45 |
| 25. |
33996 |
Petra Podkrajšek |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 26. |
15476 |
dr. Marko Pokorn |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 |
304 |
| 27. |
20473 |
Mateja Poljanšek |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 28. |
22350 |
dr. Tereza Rojko |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
109 |
| 29. |
20474 |
Simona Rojs |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 30. |
33988 |
dr. Mojca Rožič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
29 |
| 31. |
22302 |
dr. Rajko Saletinger |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
105 |
| 32. |
20475 |
Andreja Sorman |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 33. |
33995 |
Jadranka Stojnič |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 34. |
13301 |
dr. Franc Strle |
Mikrobiologija in imunologija |
Vodja |
2022 - 2024 |
844 |
| 35. |
30270 |
dr. Klemen Strle |
Medicina |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
76 |
| 36. |
24091 |
dr. Daša Stupica |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
177 |
| 37. |
11347 |
dr. Janez Tomažič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
412 |
| 38. |
50050 |
Gabriele Turel |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
30 |
| 39. |
39163 |
Maša Velušček |
Mikrobiologija in imunologija |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
30 |
| 40. |
36368 |
dr. Marko Vidak |
Medicina |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
22 |
| 41. |
24469 |
dr. Jerneja Videčnik Zorman |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
59 |
| 42. |
38376 |
Katarina Vincek |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
71 |
| 43. |
30546 |
Tomaž Vovko |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
78 |
| 44. |
54292 |
Mateja Zalaznik |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 45. |
20472 |
Marija Žitko |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
Organizacije (2)
Povzetek
Izhodišča: V Sloveniji prenašajo členonožci povzročitelje lymske borelioze (LB), klopnega meningoencefalitisa (KME) in humane granulocitne anaplazmoze (HGA). Programski sklopi: o Dopolnitev pomanjkljivih podatkov o LB in KME, sočasne okužbe. Želimo dopolniti nepopolne podatke in ugotoviti pogostost, klinične značilnosti in izid bolezni pri bolnikih, sočasno okuženih z borelijami LB, virusom KME in/ali Anaplasmo phagocytophilum. o Druge bolezni, ki jih poleg LB, KME in HGA v Sloveniji prenašajo členonožci. Pri dobro definiranih skupinah bolnikov bomo z mikrobiološkimi in molekularno-genetskimi pristopi nadaljevali iskanje že znanih in novih povzročiteljev. o Osvetlitev patogeneze LB in KME in težav po preboleli bolezni. Predpostavljamo, da so razlike v patogenezi, poteku in izidu LB in KME posledica različnega vnetnega imunskega odziva, ki je odraz dejavnikov povzročitelja in gostitelja. Za osvetlitev teh dejavnikov bomo uporabili sodobne mikrobiološke, imunološke in genetske pristope. Cilji: 1) Dopolniti manjkajoče podatke o LB in KME. 2) Dokazati sočasne okužbe s povzročitelji LB, KME in/ali HGA in preveriti ali je potek bolezni pri sočasnih okužbah drugačen kot pri posameznih okužbah. 3) Dokazati, da so poleg LB, KME in HGA pri nas prisotne tudi druge bolezni, ki jih prenašajo členonožci. 4) Ugotoviti vrste B. burgdorferi sensu lato in genotipe znotraj posamezne borelijske vrste, povezane z diseminacijo, perzistenco, kroničnostjo, težo bolezni in težavami po zdravljenju ter osvetliti povezave med posameznimi podtipi borelij s kliničnimi podatki pri bolnikih. Borelijske genotipe bomo opredelili s pomočjo WGS in RFLP. Perzistenco borelij po zdravljenju bomo iskali s pomočjo kultur, PCR in seroloških preiskav v koži in krvi bolnikov z LB pred in po zdravljenju z antibiotiki. 5) Ugotovitev različic evropskega podtipa virusa KME in osvetlitev povezave med posameznimi različicami s kliničnimi podatki pri bolnikih. Genetski material bomo pridobili iz krvi bolnikov v prvi fazi bolezni. Različice virusov KME bomo opredelili z molekularnimi metodami. 6-9) Osvetlitev imunskih mehanizmov v patogenezi LB in KME z določitvijo imunskih proteinskih profilov ter genetskih različic in povezava dobljenih rezultatov s kliničnimi ugotovitvami. Koncentracijo citokinov in kemokinov, ki predstavljajo prirojene in pridobljene imunske odgovore, bomo določali v serumih bolnikov z LB in KME in v vzorcih kože bolnikov z erythema migrans in acrodermatitis chronica atrophicans pred in po zdravljenju s pomočjo Luminex-a in PCR, genetske različice pa z ImmunoArray. 10) Izdelava kliničnih napovednih modelov s pomočjo biostatistike in matematičnega modeliranja, v katere bodo vključeni podatki o vrstah in podvrstah borelij, imunskih profilih in klinični podatki pri LB glede na diseminacijo, težo bolezni in prisotnost simptomov po preboleli LB; pri KME pa glede na različice podtipov virusa KME, imunske profile, težo akutne bolezni in prisotnost simptomov po prebolelem KME.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen za razvoj znanosti je prikazan po sklopih. Z raziskavami, ki so predvidene v 1. sklopu, bomo dopolnili znanje in pridobili povsem nove podatke o zdravljenju lymske borelioze (LB), o vplivu borelijskih vrst na klinično sliko in imunski odziv bolnikov, dobili vpogled v potek in izid zgodnje LB pri nekaterih skupinah bolezni (npr. pri osebah s hudo okvarjeno imunostjo), primerjali klinične značilnosti, potek in izid LB pri otrocih, odraslih in starostnikih in ocenili vrednost različnih diagnostičnih pristopov pri bolnikih z lymsko nevroboreliozo. Pričakujemo, da bo vpogled v etiologijo ter imunske in genetske značilnosti bolnikov z akutno kožno obliko LB (erythema migrans, EM) in pri tistih s kronično kožno obliko LB (acrodermatitis chronica atrophicans, ACA) omogočil razkriti dejavnike, ki privedejo oziroma so povezani s pojavom kronične oblike bolezni. Podatki o ponovnih okužbah (reinfekcijah) z B. burgdorferi sensu lato so omejeni na opise posameznih primerov. Velika zbirka prospektivno zbranih podatkov o naših bolnikih z EM (zaenkrat imamo informacijo o približno 13.000 odraslih bolnikov z EM) omogoča oceno pogostosti ponovnih okužb in osvetlitev okoliščin, v katerih je prišlo do klinično zaznavne reinfekcije, kakor tudi ali se klinični sliki prvotne in ponovne bolezni razlikujeta, kakšna je etiologija ponovnih okužb in kakšni so imunski odgovori bolnikov ob prvi in ob ponovni okužbi. Pri bolnikih z vročinsko boleznijo po vbodu klopa bomo poleg pogostosti vročinske bolezni zaradi okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) oziroma "izolirane prve faze KME" tudi natančno ocenili njene klinične in laboratorijske značilnosti - tudi ti podatki so v literaturi zelo borni. Pridobitev genetskega materiala virusa KME, ki se v tem obdobju bolezni nahaja v krvi, bo omogočila, da bomo lahko preverili, ali so teža KME v akutni fazi bolezni ter potek in izid KME povezani z genetskimi različicami virusa, ki je vnetje osrednjega živčevja povzročil. Ta raziskava je inovativna in najbrž še ni bila narejena zato, ker je dostop do bolnikov s prvo fazo bolezni, v kateri lahko v krvi ugotovimo prisotnost virusa KME, zelo omejen. Odgovor na vprašanje "Ali so v Sloveniji poleg LB, KME in humane granulocitne anaplazmoze (HGA) prisotne še kakšne druge bolezni, katerih povzročitelje prenašajo členonožci" (2. sklop) in raziskave "Sočasne okužbe s povzročitelji LB, KME in HGA" (1. sklop) bo prinesel nova znanja in podatke o boleznih, ki jih prenašajo členonožci in ki so v literaturi nepopolni oziroma jih ni. Pričakujemo, da bomo poleg LB, KME, HGA, tularemije in vročice Zahodnega Nila odkrili še kakšne druge bolezni, katerih povzročitelje prenašajo členonožci in se pojavljajo v naši sosedščini, pa tudi kako povsem novo bolezen. Pridobili bomo podatke o pogostosti, kliničnih značilnostih in izidu bolezni pri sočasnih okužbah z borelijami lymske borrelioze, virusom KME in/ali Anaplasmo phagocytophylum. Predpostavljamo, da je potek bolezni v primeru sočasnih okužb drugačen kot pri posameznih okužbah. Tretji sklop raziskav (Osvetlitev patogeneze LB in KME in težav, ki pri nekaterih bolnikih ostajajo po preboleli bolezni) je originalen in pomemben, ker išče odgovore na kritična vprašanja z uporabo najsodobnejše tehnologije na analizi človeških vzorcev v povezavi s klinično sliko bolezni pri jasno definirani skupini bolnikov. Takšen pristop se bistveno razlikuje od podobnih raziskav na celičnih kulturah in živalskih modelih, ki pogosto ne odražajo stanja pri ljudeh. Predvidevamo, da bomo z našimi genotipizacijskimi metodami opredelili podtipe posameznih vrst borelij in odkrili genotipe borelij, ki so povezani z diseminirano okužbo, kroničnostjo in simptomi po LB. Predvidevamo, da bomo z obsežno genetsko in proteinsko analizo vzorcev kože in krvi bolnikov našli vnetne dejavnike gostitelja, ki vplivajo na obvladanje okužbe, diseminacijo ter na klinični izid bolezni, vključno s simptomi po LB. Nadalje pričakujemo, da bomo dobili vpogled v genske polimorfizme gostitelja, ki so morda odgovorni za težji potek bolezni in za kronično bolezen. Preverili bomo, ali so teža KME v akutni fazi bolezni ter potek in izid KME povezani z genetskimi različicami virusa, ki je vnetje živčevja povzročil. Gre za prvo celostno raziskavo patogeneze LB in KME pri ljudeh.
Pomen za razvoj Slovenije
Sklop 1: Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME): - Primerjava učinkovitosti, stranskih učinkov in stroškov zdravljenja LB z različnimi antibiotiki bo omogočila optimalno izbiro zdravljenja; če bo krajše zdravljenje in/ali zdravljenje s cenejšim antibiotikom enako učinkovito kot zdravljenje z dražjim zdravilom in/ali daljše zdravljenje, bodo rezultati prinesli tudi neposredno ekonomsko korist. - Poznavanje poteka in izida zgodnje LB pri osebah s hudo okvarjeno imunostjo in pri nosečnicah bo omogočilo smiselno zdravljenje oziroma ukrepanje, podatki, ki jih bomo pridobili z oceno vrednosti različnih diagnostičnih pristopov pri bolnikih z lymsko nevroboreliozo pa izbiro optimalnih diagnostičnih pristopov. - Podatki o klinično zaznavnih ponovnih okužbah (reinfekcijah) z B. burgdorferi sensu lato bodo omogočili racionalen razmislek o izvedljivosti priprave učinkovitega cepiva proti LB. - Opredelitev sočasnih okužb s povzročitelji LB, KME in humane granulocitne anaplazmoze (HGA) bo omogočala smiseln pristop k diagnostiki in zdravljenju bolnikov s temi okužbami. Sklop 2: Ali so v Sloveniji poleg LB, KME in HGA prisotne še kakšne druge bolezni, katerih povzročitelje prenašajo členonožci? Če bomo poleg LB, KME in HGA odkrili še kakšne druge bolezni, katerih povzročitelje prenašajo členonožci, bo to omogočilo uvedbo smiselnih javnozdravstvenih ukrepov, kar je izrednega pomena za javno zdravje v Sloveniji, pa tudi širše. Če bomo odkrili novo bakterijsko bolezen, bo to omogočilo vzročno zdravljenje. Sklop 3: Razjasnitev patogeneze LB in težav, ki pri nekaterih bolnikih ostajajo po preboleli bolezni, bo imela vpliv na obravnavo bolnikov, še posebno tistih, ki imajo težave po preboleli LB. Ta skupina bolnikov predstavlja velik znanstveni, strokovni in praktični izziv, saj se v njihovo obravnavo vpleta vse več posameznikov in skupin, ki uporabljajo nepreverjene in za bolnike potencialno škodljive pristope. Posredni pomen za družbo Uspešna izvedba programa zagotavlja trdne osnove za razvoj in promocijo stroke, omogoča vzgojo in izobraževanje raziskovalnih kadrov na področju klinične in bazične oziroma translacijske medicine, pospešuje in vzpodbuja interdisciplinarno delo, podpira vključevanje v mednarodno sodelovanje in z vrhunskimi objavami ter predstavitvami na mednarodnih sestankih omogoča učinkovito promocijo države.
