Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Analitične in numerične metode reševanja elastodinamičnih problemov polprostora

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.04  Tehnika  Gradbeništvo  Potresno inženirstvo 

Koda Veda Področje
T002  Tehnološke vede  Gradbena tehnologija 
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 
Ključne besede
seizmologija, dinamična interakcija objekt-tla, elastodinamika, radiacijski robni pogoj.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (4)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  07599  dr. Stojan Kravanja  Gradbeništvo  Raziskovalec  2000 - 2002  551 
2.  14095  dr. Miroslav Premrov  Gradbeništvo  Vodja  2000 - 2002  661 
3.  04771  dr. Igor Špacapan  Gradbeništvo  Raziskovalec  2000 - 2002  91 
4.  03525  dr. Andrej Umek  Mehanika  Raziskovalec  2000 - 2002  181 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0797  Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo  Maribor  5089638011  12.827 
Povzetek
Pri seizmični analizi zahtevnejših konstrukcij je lahko zelo pomembna obravnava dinamične interakcije med objektom in zemljino. Računsko predstavlja problem predvsem zemljina, ki je v primerjavi s konstrukcijo zelo velikih dimenzij in jo lahko obravnavamo kot polprostor. Za dober model temeljnih tal je potrebno v polprostoru (zemljini) kar najbolje simulirati radiacijski robni pogoj (robni pogoj v neskončnosti). Ta predpisuje, da v neskončnosti obstajajo le izhodni valovi, povratnega energijskega toka h konstrukciji pa ni. Ker menimo, da je glede konvergence in enostavnosti opisani problem najbolje rešiti kot končni sistem, na neki oddaljenosti od izvora valovanja uvedemo fiktivni končni rob. Smiselno je, da zagotovimo dobre rešitve tudi v primeru, če lociramo fiktivni rob čim bližje izvoru valovanja. V tem primeru imamo namreč majhno končno računsko območje. Želeli bi zagotoviti, da bi bila metoda čim bolj splošna in uporabna tudi za numerično reševanje zahtevnejših primerov glede geometrijskih zahtev in heterogenosti zemljine.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno