Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

KONSTRUKTIVNA TEOLOGIJA V DOBI DIGITALNE KULTURE IN ANTROPOCENA

Obdobja
01. januar 2022 - 31. december 2027
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.11.00  Humanistika  Teologija   
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
Konstruktuvna teologija, ekoteologija, okoljska teologija, ekofeministična teologija, ekološka kriza, trajnostni razvoj, digitalna kultura, digitalna tehnologija, digitalna teologija, kiber-teologija, umetna inteligenca, virtuelnost, humanoidi, transhumanizem, posthumanizem, dekonstrukcionalizem.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.677,67
A''
516,73
A'
2.273,01
A1/2
2.624,35
CI10
204
CImax
61
h10
6
A1
16,11
A3
0,99
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 16. junij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  48  149  138  2,88 
Scopus  69  218  195  2,83 
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  51181  dr. Gorazd Andrejč  Filozofija  Raziskovalec  2022 - 2024  76 
2.  23752  mag. Barbara Bradaš Premrl  Ekonomija  Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
3.  56641  Victoria Vanessa Dos Santos Bustamante  Filozofija  Raziskovalec  2023 - 2024 
4.  22368  dr. Nadja Furlan Štante  Teologija  Vodja  2022 - 2024  254 
5.  55448  dr. Maja Gutman  Antropologija  Raziskovalec  2022 - 2024  23 
6.  52519  dr. Noreen LuAnn HerzFeld  Teologija  Raziskovalec  2022 - 2024  20 
7.  00494  dr. Valentin Hribar  Filozofija  Upokojeni raziskovalec  2022 - 2024  768 
8.  27912  dr. Blaž Lenarčič  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2024  189 
9.  24404  dr. Matej Mertik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2022 - 2024  129 
10.  29463  dr. Gašper Mithans  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  106 
11.  54413  Karin Šmid  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
12.  50198  dr. Luka Trebežnik  Filozofija  Raziskovalec  2022 - 2024  62 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  14.128 
Povzetek
Raziskovalni program z interdisciplinarnega stališča obravnava nekatera najpomembnejša vprašanja sedanjosti. Glavni cilj raziskav je razumeti in postaviti v dialog vlogo krščanstva pri etiki varovanja okolja, dvigu ekološke zavesti na eni strani ter teološke in filozofske interpretacije tehnologije, zlasti digitalnih tehnologij, na drugi. Izhodišče raziskovalnega programa je izziv vse večjega prepletanja naravnih in digitalnih okolij za sodobno in prihodnje življenje na našem planetu. Razvoj in vedno večja uporaba naprednih digitalnih tehnologij in umetne inteligence postavljata številne izzive in etična vprašanja. Razumevanje teh izzivov in oblikovanje teoloških, kritičnih odgovorov nanje sta pomembna vidika digitalne teologije. V tem okviru bi lahko digitalno kulturo razumeli kot kontekst, v katerem so-oblikujemo in živimo teologijo. To postavlja teologijo in digitalno kulturo v refleksiven odnos. S tega vidika digitalna teologija vpliva tako na teologijo kot disciplino kot na digitalno kulturo kot na sredino, v kateri živimo. Večina raziskovalnega programa se osredotoča na vprašanje kontekstualne interakcije med digitalnostjo in teologijo, na vpliv digitalne kulture na sodobno teologijo in njeno kritično preučevanje vprašanj o božji naravi ter božje interakcije s svetom, o povezavah z Drugim (spol, narava, nečloveška bitja…); in obratno - raziskovanje vpliva teologije na digitalnost - digitalno kulturo. Digitalna tehnologija se razlikuje od prejšnjih tehnologij in s seboj prinaša tako nove nevarnosti kot tudi nove možnosti, priložnosti. Lahko je strup ali zdravilo ali vrsta možnosti, povezanih z obema. Tehnologija ima lahko pozitiven ali negativen vpliv na to, kako živimo, razmišljamo, in izziv je ugotoviti, kateri prevlada in pod kakšnimi pogoji. Digitalna tehnologija namreč deluje drugače kot prejšnje tehnologije zaradi načinov preko katerih vpliva na naše misli, spomine in navade ter pospešuje običajne procese in principe po katerih delujemo. Digitalna tehnologija, ki jo uporablja potrošniška kultura in komercialni interes, posledično pospešuje umanjkanje kritične presoje posameznika/ice. Ključna vloga digitalne teologije je torej uokvirjena na preizpraševanje klasičnih religijskih doktrin in določanju njihove uporabe ali spremembe v sodobni digitalni kulturi, v okviru kritične kontekstualne teologije in njenih izrazov, saj mora teologija vedno govoriti v jeziku sodobne kulture. V dobi digitalne kulture in antropocentrizma je potrebno poiskati in osmisliti nove načine etičnega sobivanja, zato bodo v tem 6-letnem raziskovalnem programu ARRS predlagani novi modeli teološkega odzivanja na ekološko krizo in na vprašanja, ki jih pred nas razgrinja digitalna kultura. Raziskovalni program preizprašuje in združuje poglede in vidike na zastavljena vprašanja s področja teologije, filozofije, sociologije, antropologije, religiologije, računalništva in digitalne humanistike.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru slovenskih teoloških in religijskih znanosti predlagani rezultati raziskovalnega programa odpirajo pionirsko področje, ki še ni našlo svojega mesta v akademskem in znanstvenem področju v Sloveniji. Razen v majhnih raziskav (na primer Andrejčev ARRS-ov projekt Creatures, Humans, Robots, ki trenutno poteka) je to praktično neraziskano in nepredstavljeno področje, ki čaka na temeljitejšo umestitev in razvoj. V širšem kontekstu je izvirnost predlaganega programa tudi v tem, da je digitalna teologija v Evropi "v povojih v primerjavi z digitalno humanistiko", kar so v izčrpni analizi ugotovili in izpostavili Phillips, Schiefelbein-Guerrero in Kurlberg (2019). Vprašanje pomena ozaveščanja o ekološki zavesti na področju krščanstva in ekološkega ekumenskega dialoga v Evropi in po svetu je bolj razvito in dinamično kot kdaj koli prej. Vendar se sooča z močnimi pritiski in je pogosto žrtev grobe politizacije. Zato bo kritična kontekstualizacija raziskovalne teme pomembno prispevala na področji ekoteologije in ekofeminizma, ki sta v Sloveniji še vedno zapostavljena. Poleg tega bo raziskovalni program predstavil izviren prispevek k teologiji in religijskim študijem z analizo številnih odnosov med ekoteologijo in digitalno teologijo, vključno z (eko) teološkimi refleksijami o digitalnosti in digitalni kulturi. Trenutno študijski programi slovenskih univerz ne vključujejo neposrednih ali raziskovalno usmerjenih vsebin, namenjenih vprašanjem digitalne teologije, okoljske teologije in ekofeministične teologije. Ta program bo pomagal vključiti te teme v univerzitetni program in ustvariti nadaljnje raziskovalne projekte. Prinesel bo nove metodološke pristope, ki bodo obravnavali ustrezna vprašanja okoljske problematike, ekoteologije, okoljske teologije in (možnega in dejanskega) odnosa do digitalne kulture v okviru teologije, filozofije in sorodnih humanističnih raziskav širše, z analizo nekaterih najbolj perečih vprašanj naše družbe. Rezultati programa bodo neposredno prispevali k obstoječemu magistrskemu in doktorskemu programu na Alma Mater Europaea (Applied Artificial Intelligence). Ta program, ki ga vodi dr. Mertik, je edini tovrstni program na slovenskih univerzah in raziskuje uporabe in interpretacije umetne inteligence na različnih družbenih področjih. Zasnovan je za doktorske študente za raziskovanje različnih področij humanistike (vključno s teologijo, filozofijo in etiko) in prava z interdisciplinarnimi interakcijami med umetno inteligenco, digitalnimi tehnologijami in omenjenimi področji. Prispeval bo k kritičnemu razumevanju naraščajočega pomena umetne inteligence in uokviril razlike med človeško zavestjo, subjektivnimi izkušnjami in modeliranjem človeškega uma za namene razvoja umetne inteligence. Rezultati programa bodo implementirani tudi v obstoječi doktorski in dodiplomski program na AMEU ISH, ki je zasebna visokošolska ustanova s sedežem v Ljubljani in ustanovljena leta 1995. Od leta 2014 je AMEU ISH del Alma Mater Europaea, ki deluje pod akademskim pokroviteljstvom Evropske akademije znanosti o umetnosti (EASA, Salzburg, Avstrija). Prav tako bo doprinos rezultatov implementiran tudi v program magistrskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, pa tudi v zagotavljanje izobraževalnega gradiva za tečaje na St. John's University and Seminary (ZDA) in UNISA (največja odprta institucija za učenje na daljavo v Afriki, najstarejša oddaljena - on-line univerza za izobraževanje na svetu).
Pomen za razvoj Slovenije
Sistematično in temeljito razumevanje sedanjih zmogljivosti digitalne tehnologije in umetne inteligence, skupaj z njenimi napredki in omejitvami, bo raziskovalcem/kam omogočilo, da svoje znanje industriji prispevajo kot znanstveni svetovalci. Neprekinjeno in neposredno vključevanje dr. Mertika v uporabne raziskave umetne inteligence bo omogočilo, da se programske raziskave uporabijo v svetovalne in usmerjevalne namene pri oblikovanju novih tehnoloških rešitev; in delo dr. Noreen Herzfeld ima zelo dobre možnosti, da še naprej vpliva na razprave in sčasoma na odločitve o inovativni uporabi in celo novih modelih avtonomnih sistemov umetne inteligence, vključno z avtonomnim orožjem. Sistematično in izčrpno poznavanje trenutnih prednosti in slabosti umetne inteligence bo tako raziskovalni skupini omogočilo, da kot znanstveno telo ali ali individualni znanstveni svetovalci prispevajo k razvoju umetne inteligence v industriji na slovenski in evropski ravni. Tudi izkušnje raziskovalke dr, Maje Gutman potrjujejo, da je kompleksno razumevanje delovanja umetne inteligence možno prenesti na polje oprijemljivih poslovnih rešitev na področji digitalne transformacije (glej razdelek C.22). Prenos znanja raziskovalne skupine na področje digitalnih tehnoloških rešitev bo opravljeno na sledeče načine: 1.) predstavitev raziskovalnega projekta mreži že vzpostavljenih sodelovanj v preteklosti (raziskovalka je npr. razvila trden odnos s predstavniki ugledne mednarodne startup entitete Y Combinator); 2.) sodelovanje v začetnih fazah razvoja tehnoloških produktov tako pri domačih kot mednarodnih podjetjih, ki želijo filozofska in antropološka spoznanja o UI integrirati v svoje rešitve. Npr., programerska skupnost se v zadnjih letih sooča s pristranskostjo o kodiranju - temi, ki se jo da dodobra pojasniti z antropološkimi in filozofskimi konceptualnimi orodji ter interdisciplinarnim dialogom med filozofi, strokovnjaki s področja medijskih študijev, ter računalniškimi programerji; 3.) raziskovalci te skupine se zavedajo kritičnega pomena teoloških in filozofskih razumevanj umetne inteligence, ki pa ne smejo biti več abstrahirana od vsakdanjega življenja; ravno nasprotno, takšna razumevanja morajo tvoriti podstat v razvoju digitalne tehnologije. V ta namen bo raziskovalna skupina svetovala tistim podjetjem, ki bodo odprta za interdisciplinarne dialoge in zavezana k razvoju človeku prijaznih tehnologij; 4.) praktična implementacija znanja: raziskovalna skupina se bo usmerila predvsem v svetovanje podjetjem, ki imajo svoje produkte še v inkubacijski fazi, s čimer bo povečala svoj vpliv na tehnologije prihodnosti. Raziskovalni program bo prispeval k širjenju izvirnega znanja prek uveljavljenih mednarodnih znanstvenih mrež, v katerih raziskovalci/ke programa že delujejo. Andrejčeva in Mertikova dela o religiji in digitalni filozofiji ter izsledki Herzfeld o krščanski teologiji tehnologije bodo prispevala k raziskavam, izmenjavi znanja in dejavnostim nedavno ustanovljenega (marec 2020) Unescovega Mednarodnega raziskovalnega centra za Umetna inteligenca (IRCAI) v Ljubljani - vsi trije raziskovalci so že prispevali k Unescovemu dokumentu o etiki umetne inteligence, ki ga je zbral in uredil IRCAI, Andrejč in Herzfeld pa julija 2021 skupaj z IRCAI organizirata konferenco o inteligentnih sistemih To sodelovanje se bo nadaljevalo in raziskovalni moduli, ki jih za ta raziskovalni program načrtujejo Andrejč / Mertik oziroma Herzfeld, so neposredno pomembni za delo IRCAI. Herzfeld se bo nova znanja implementirala oprla na tudi v svoji svetovalni vlogi članice Vatikanskega svetovalnega odbora za umetno inteligenco in člana svetovalnega odbora AAAS za umetno inteligenco in COVID-19. Rezultati se bodo vplivali tudi na področje izboljšanja socialnih politik na najširšem področju ohranjanja življenja, vključno s pravnim varstvom naravnih okolij (evropska / slovenska zakonodaja; okoljska zakonodaja; njihovo izboljšanje ali razširitev / širitev). Poleg tega bo vpliv rezultatov zaznaven in usmerjen v razprave znotraj verske sfere (v sodelovanju z Uradom za verske skupnosti (Ministrstvo za kulturo) Republike Slovenije).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno