Projekti / Programi
Vpliv vazodilatatorjev in povecanja volumna krvi na delovanje arteriovenskih fistul za hemodializo po njihovi operativni konstrukciji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.06.00 |
Medicina |
Srce in ožilje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B007 |
Biomedicinske vede |
Medicina (človek in vretenčarji) |
| B560 |
Biomedicinske vede |
Urologija, nefrologija |
arteroivenska fistula, spazm arterije, vazodilator, duplex sonografija
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Arteriovenska fistula (AVF) je najpomembnejša oblika pristopa do cirkulacije za izvedbo hemodialize.
Najpogostejši vzrok za neuspešno operativno konstrukcijo AVF ali njeno zgodnjo odpoved je premajhen polnilni volumen arterije. Osnovni vzrok za to je slabo stanje same arterije, kar pomeni zmanjšano sposobnost arterije za prilagoditev na zmanjšan periferni upor po operaciji. To še posabša spazem arterije, ki nastopi med operacijo.
V prospektivni raziskavi bomo bolnike, pri katerih bomo pred konstrukcijo AVF z neinvazivno duplex sonografijo ugotovili spremembe žilne stene in zmanjšano funkcionalno sposobnost arterij, randomizirali v 4 skupine: skupina A, pri kateri bomo med operacijo AVF dajali vazodilatorje intravenozno; skupino B, kjer bomo dajali vazodilatorje lokalno in istočasno z anastezijo; skupina C, ki bo med operacijo dobivala v infuziji sredstvo za povečanje volumna plazme; skupina D, pri kateri ne bo izvajan noben dodatni ukrep.
Delovna hipoteza je, da vazodilatorji lahko preprečijo spazem arterije med konstrukcijo fistule in s tem ohranijo tisto minimalno sposobnost arterije za ustrezno delovanje AVF.
Ker imajo vazodilatorji, ki jih damo sistemsko lahko tudi neugodne učinke na organizem, želimo oceniti različnost njihovega učinka glede na način aplikacije. Ker ima povečanje volumna plazme tudi ugoden učinek na delovanje AVF, želimo to potrditi, ker bi ta način lahko uporabili pri bolnikih, kjer vazodilatorji ne smemo uporabiti ali kot dodaten ukrep ob njih.
