Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Genomika eritrocitoz

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
eritrocitoza, genetska diagnostika, sekvenciranje naslednje generacije (NGS), funkcionalna analiza, modeliranje bolezni
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.355,19
A''
261,72
A'
1.670,88
A1/2
2.703,62
CI10
6.368
CImax
276
h10
40
A1
14,71
A3
5,32
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 22. januar 2026; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  368  7.707  6.994  19,01 
Scopus  385  8.831  8.012  20,81 
Organizacije (4) , Raziskovalci (20)
0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18622  dr. Nataša Debeljak  Biokemija in molekularna biologija  Vodja  2022 - 2026  265 
2.  18529  Dubravka Germ    Tehnični sodelavec  2022 
3.  21395  dr. Petra Hudler  Medicina  Raziskovalec  2022 - 2026  179 
4.  51963  dr. Aleša Kristan  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2026  58 
5.  56259  Ajda Kunčič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2026  38 
6.  36486  dr. Pia Pužar Dominkuš  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2022  49 
7.  22459  dr. Tadeja Režen  Nevrobiologija  Raziskovalec  2022 - 2026  286 
8.  37411  dr. Jana Tomc  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2023  26 
0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  50642  dr. Saša Anžej Doma  Srce in ožilje  Raziskovalec  2022 - 2026  146 
2.  18992  dr. Martina Fink  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2026  131 
3.  54877  Jurka Klun  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2026 
4.  23818  dr. Tadej Pajič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2022 - 2026  192 
5.  23126  dr. Irena Preložnik Zupan  Onkologija  Raziskovalec  2022 - 2026  443 
6.  54878  dr. Sandra Šućurović  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2026  24 
0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28971  Ana Jakopič    Tehnični sodelavec  2025 - 2026  15 
2.  16361  dr. Tanja Kunej  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2026  1.003 
3787  KEMOMED, d.o.o., svetovanje, trgovina in trženje
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  54557  Simon Fekonja  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2026 
2.  54558  Vesna Kokondoska Grgich  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2024  26 
3.  50389  Rok Količ  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2026  29 
4.  50388  Andrej Vuga  Kemija  Raziskovalec  2022 - 2026 
Povzetek
V sklopu projekta Genetska osnova eritrocitoze v Sloveniji (GenEry) bomo odgovorili na trenutno nepopolne diagnostične potrebe za redko podedovano hematološko bolezen, prirojeno eritrocitozo. Več kot 30% bolnikov v EU ni opredeljenih, tudi v Sloveniji, pri ostalih pa je stanje še vedno označeno kot idiopatsko. Eritrocitoza je hematološko stanje s povečano maso eritrocitov in posledično povečano ravnjo hematokrita in hemoglobina. Vzrok bolezni je posledica dednih ali pridobljenih mutacij ali kompenzacijski mehanizem pri nekaterih kroničnih boleznih (srce, pljuča, ledvice itd.). Klinični znaki bolezni pogosto ostanejo spregledani, dokler se ne pojavijo trombotični zapleti ali smrt. Hitra in natančna diagnoza je zato ključnega pomena. Genetski vzrok eritrocitoze je lahko policitemija vera ali prirojena (družinska) eritrocitoza. Policitemija vera je najpogostejša pridobljena eritrocitoza, analizo mutacij JAK2 v Sloveniji opravljamo rutinsko. Prirojena eritrocitoza ima heterogeno gensko ozadje, zaradi česar je diagnoza težavna. Vzrok je lahko mutacija v genih vključenih v zaznavanje ravni kisika v krvi (VHL, EGLN1, EPAS1, EPO), prenos signala eritropoetina (EPOR, JAK2) ali uravnavanje afinitete hemoglobina na kisik (HBA1, HBA2, HBB, BPGM, PKLR). V okviru Evropskega konzorcija za prirojeno eritrocitozo genetsko diagnosticirajo le sedem od 21 genov trenutno povezanih s prirojeno boleznijo. Uporabljajo klasično vendar dolgotrajno analizo zaporedja po Sangerju. Zaradi slabe diagnostične opredelitve bolezni je otežena opredelitev zdravljenje, zato zdravniki nimajo enotnih smernic glede izbire zdravljenja (nizki odmerek aspirina, venepunkcija, JAK2 zaviralci, ipd.). V okviru projekta bomo uporabili holistične NGS diagnostične rešitve, s katerimi bomo posodobili diagnostični algoritem in se osredotočili na odkrivanje novih mehanizmov bolezni. Razvoj NGS za diagnozo prirojene eritrocitoze bo omogočil hitrejšo in cenejšo analizo bolnikov in sočasno analizo vseh ciljnih regij / genov v enem testu. Projekt vključuje 5 delovnih sklopov (DS), ki se osredotočajo na diagnostični kot tudi klinični vidik bolezni. V okviru DS1 bomo opredelili etiološke podatke o bolezni v slovenski populaciji ter posodobili trenutni diagnostični algoritem. DS2 se bo osredotočil na razvoj klasične analize zaporedja po Sangerju ter novega NGS diagnostičnega pristopa. Analizirali bomo ciljno izbrane gene predhodno povezane z boleznijo ter nov določene gene, vključno z eksonskimi, intronskimi in regulatornimi regijami. DS3 je namenjen razumevanju funkcionalnega vpliva in molekularnega mehanizma novo odkritih genskih variant in pripravo posodobljenega modela bolezni. V okviru DS4 bomo zasnovali in potrdili uporabo NGS za raziskovanje eritrocitoze. Poleg tega bomo razvili dodatne preproste in hitre genetske teste za potrditev najpogosteje odkritih genetskih variant. Namen DS5 je vodenje in diseminacija projekta. Izboljšana, cenejša in hitrejša diagnoza, razvita v okviru našega projekta, bo omogočila boljše razumevanje mehanizmov bolezni ter hitrejšo opredelitev bolnikov. S tem bo omogočen izbor najboljšega zdravljenja za posamezne podskupine bolnikov (personalizirana medicina).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno