Naravni procesi obnove v bukovih gozdovih po motnjah

Gozdovi vsebujejo velike količine ogljika (C) in tako veliko prispevajo k globalnemu skladiščenju C, zaradi česar so ključni sestavni del krogotoka C. Sečnja gozdov in naravne motnje so dramatičen dogodek v razvoju gozdnega ekosistema, pri katerem se gozdna tla spremenijo iz ponora C v začasni vir C, vendar pa ni znano, koliko časa traja ta učinek. Način gospodarjenja z gozdom spremeni biotsko pestrost mikrobnih združb v tleh in nesorazmerno vpliva na različne skupine talnih mikroorganizmov ter procese, pri katerih sodelujejo. Ta bilateralni projekt temelji na komplementarnem znanju raziskovalcev iz Slovenije in Češke in uporablja obstoječe raziskovalne ploskve v Sloveniji. Raziskati želimo vpliv motenj v gozdovih na ekosistemske funkcije, biotsko pestrost talnih mikroorganizmov, ter ekosistemske procese, v katere so talni mikroorganizmi vključeni, vključno s primarno produkcijo, dekompozicijo, kroženjem hranil ter kemijskimi lastnostmi tal. Poleg tega bomo spremljali odpornost talnih mikroorganizmov in proces regeneracije gozda, iz česar bomo lahko sklepali na hitrost obnove po motnjah. To ne bo samo prispevalo k oceni vpliva motenj, temveč bo tudi bistveno povečalo naše razumevanje delovanja mikrobioma gozdnih tal. Raziskave bodo potekale na ploskvah jelovo-bukovih gozdov visokega Krasa v Sloveniji. Glavni cilj projekta je določiti vloge mikoriznih gliv, saprotrofnih gliv in bakterij v gozdnih tleh v procesu naravne obnove po poseku ali naravni motnji (npr. vetrolomu). Specifični cilji so primerjati vpliv motenj v gozdnih sestojih na lastnosti in procese v gozdnem ekosistemu, opisati razvoj mikrobnih združb in določiti, kako se v gozdnih tleh spreminjajo funkcije mikrobov in mikrobnih ekosistemskih procesov. Rezultati bodo uporabni za razumevanje učinkov gospodarjenja z gozdnimi sestoji, kot tudi naravnih motenj.