Mednarodni projekti
Tajvansko moderno konfucijanstvo in njihov filozofski doprinos k azijski modernizaciji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H130 |
Humanistične vede |
Zgodovina filozofije |
Moderno konfucijanstvo, modernizacija, postkolonialne študije, kitajska filozofija, primerjalna filozofija, ohranjanje idejne tradicije
Raziskovalci (4)
Organizacije (1)
Povzetek
V zadnjih desetletjih smo bili priča številnim pomembnim preobratom tega, za kar smo prej mislili, da so osnovni trendi v zgodovini. Tako imenovani konfucijanski preporod (Sodobno moderno konfucijanstvo) nedvomno sodi med takšne preobrate. Skoraj stoletje je bil konfucianizem obsojen na »smetišče« zgodovine kot ideologija, ki naj bi zavirala napredel Kitajske. V 20. stoletju je bil filozofski razvoj v toku modernega konfucijanstva v glavnem omejen na Tajvan (in delno v Hongkong). Ta idejna struja še vedno tvori najvplivnejši in najpomembnejši miselni tok v sodobni kitajski teoriji. Odlikuje ga celovit poskus revitalizacije tradicionalne (zlasti konfucijanske in neokonfucijanske) misli spomočjo novih vplivov, izposojenih od ali izpeljanih iz zahodnih idejnih sistemov. Opredeljuje ga iskanje sinteze med zahodno in kitajsko tradicionalno miselnostjo z namenom izdelave novega sistema idej in vrednot, ki bi lahko bil primeren za reševanje družbenih in političnih problemov sodobnega, globaliziranega sveta. Vendar kljub dejstvu, da je bilo v kitajščini objavljenih ogromno knjig in člankov na to temo, še vedno primanjkuje ustreznih rezultatov akademskega dela v zahodnih jezikih. Zlasti v Evropi konfucijanski preporod in utrjevanje tako imenovanih »novih azijskih vrednot« postajata vedno bolj zanimiva – ne le med sinologi, ampak tudi med predstavniki različnih drugih disciplin v družboslovju in humanistiki.
Pomen za razvoj znanosti
Transkulturna in globalna perspektiva predlaganega projekta je v sodobnem času izjemno pomembna za razvoj vseh znanstvenih disciplin. To še posebej velja za humanistiko, saj se je le-ta v preteklosti razvijala fragmentirano in v okviru posamičnih, vzajemno izoliranih diskurzov, ki so pogosto nastajali v okviru partikularnih idejnih zgodovin in jezikov. Nova metodologija, ki je osrednji predmet projektnih raziskav, bo omočila transkulturno izmenjavo znanja in idej, ki je v današnjem globaliziranem svetu in v obdobju vseobsežnih kriz bolj relevantna kot kadarkoli poprej. Ker se osrednje krize in problemi današnjega časa kažejo na globalni ravni, je potrebna tudi globalizacija epistemologije in teorije znanosti, kajti tovrstne krize in probleme je možno reševati zgolj s pomočjo ozaveščene in posodobljene znanosti, ki upošteva vprašanja enakovrednosti in pravičnosti vseh kultur in ljudi, ter hkrati ustreza zahtevam sodobnega časa. Pri tem je pomembno, da se ta globalizacija znanstvenih diskurzov ne vzpostavlja na osnovi poenotenja, ki bi (tako kot doslej) izhajalo iz ekonomsko-politične prevlade tistih regij, ki so osnovale trenutne centre globalne moči in prevlade, temveč na temelju kulturne, jezikovne in aksiološke raznovrstnosti, ki omogoča transkulturne dialoge, s tem pa tudi konstruktivno izmenjavo specifičnih, kulturno pogojenih etičnih modelov ter sistemov praktične filozofije preko meja posamičnih geopolitičnih regij, idejnih tradicij, jezikov in kultur.
Rezultati raziskav bodo pomenili dragocen doprinos za formiranje vsebinskih sintez in za izdelavo novih, bolj diferenciranih in hkrati bolj izčrpnih mehanizmov evalvacije teoretskih modelov primerjalne filozofije in etike. Znanost, ki bo temeljila na teoretsko reflektiranih paradigmah transkulturnih izmenjav, kakršne se bodo oblikovale tudi skozi procese raziskovalnega dela predlaganega projekta, se bo lažje soočala z ekonomskimi in ekološkimi krizami ter s problemi oblikovanja demokratičnih strategij tehnološkega razvoja, kriterijev digitalizacije in drugih izzivov globaliziranega sveta.
Pomen za razvoj Slovenije
Pri tem so pomembne analize gradiva v vzhodnoazijskih jezikih in vključevanje partnerjev iz vzhodnoazijskih regij. To je omogočilo preseganje partikularnih nacionalnih perspektiv in ideologij. Za razvoj slovenske znanosti je pomemben tudi interdisciplinarni pristop, ki združuje različne stroke znotraj širšega polja azijskih študij, zlasti s področja vzhodnoazijskih idejnih paradigem in sistemov. Zaradi vseh teh razlogov je bil projekt nadvse produktiven tudi za razvoj temeljnih metodoloških konceptov sodobne transkulturne, pa tudi interdisciplinarne teorije, saj preko kontrastne analize različnih idejnih zgodovin ob poznavanju matičnih jezikov zagotavlja premostitev diskurzivnih ločnic, ki prevladujejo v tradicionalnih raziskavah humanističnih ved.
Avdiovizualni viri (1)
| št. |
Naslov (s povezavo na video) |
Dogodek |
Vir |
| 1. |
Konfucij v kavbojkah |
Konfucij v kavbojkah |
ecris.link.video_fwp
|
