Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Identifikacija determinant fitnesa celic gama delta T za imunoterapijo raka preko njihovega imunoprofiliranja pri bolnikih z imunsko pogojenimi boleznimi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
Rak, Imunoterapija, Celična terapija, CAR T celice, Himerni antigenski receptorji, Gama delta T, Inducibilna ekspresija, Lentivirusni vektorji, Gensko spremenjene imunske celice, CD19, HER2, Krvni rak, Čvrsti tumorji, Disfunkcija celic CAR T, Atopijski dermatitis, Prirojene okvare imunosti, γδ T
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.464,58
A''
709,22
A'
2.310,07
A1/2
3.355,89
CI10
13.832
CImax
465
h10
56
A1
16,14
A3
4,38
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. januar 2026; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  490  13.755  12.906  26,34 
Scopus  470  16.396  15.426  32,82 
Organizacije (2) , Raziskovalci (22)
0105  Nacionalni inštitut za biologijo
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  39112  dr. Katja Leben Zupet  Biotehnologija  Raziskovalec  2025 - 2026  23 
2.  32113  dr. Jelka Pohar  Biotehnologija  Raziskovalec  2023 - 2026  111 
3.  33201  dr. Anže Smole  Biotehnologija  Vodja  2023 - 2026  93 
0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19258  dr. Tadej Avčin  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2023 - 2026  517 
2.  15657  dr. Maruša Debeljak  Onkologija  Raziskovalec  2023 - 2026  280 
3.  54522  Nina Emeršič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2023 - 2026  36 
4.  30143  Mateja Hren    Tehnični sodelavec  2023 - 2026  18 
5.  35356  dr. Barbara Jenko Bizjan  Medicina  Raziskovalec  2023 - 2026  100 
6.  34915  Anja Koren Jeverica  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2026  62 
7.  32181  dr. Jernej Kovač  Medicina  Raziskovalec  2023 - 2024  261 
8.  60404  Snežana Lučić    Tehnični sodelavec  2025 - 2026 
9.  56471  Robert Mak    Tehnični sodelavec  2023 - 2026 
10.  29593  Gašper Markelj  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2026  101 
11.  56109  Martina Pliberšek    Tehnični sodelavec  2023 - 2026 
12.  33735  dr. Neja Šamec  Medicina  Raziskovalec  2025 - 2026  91 
13.  37426  dr. Robert Šket  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2023 - 2026  91 
14.  56125  Anja Škrbec    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
15.  37490  dr. Tine Tesovnik  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2023 - 2026  93 
16.  28571  dr. Nataša Toplak  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2026  200 
17.  20128  dr. Alenka Trampuš Bakija  Srce in ožilje  Raziskovalec  2023 - 2026  148 
18.  29810  Tina Vesel Tajnšek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2026  78 
19.  50227  dr. Mojca Zajc Avramovič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2023 - 2026  66 
Povzetek
Terapija s celicami CAR (himerni antigenski receptor)-T je klinično odobren pristop imunoterapije raka z uporabo gensko spremenjenih celic in predstavlja spremembo paradigme zdravljenja določenih krvnih rakov, na druge razpoložljive možnosti zdravljenja. Klinično odobrene celice CAR-T so ustvarjene iz avtolognih (bolniku lastnih) celic T in so trenutno osredotočene na αβ podskupino celic T. Uspeh celic CAR-T se srečuje s številnimi izzivi povezanimi z učinkovitostjo, varnostjo in široko dostopnostjo. Eden od pristopov za reševanje teh izzivov je uporaba alternativnih imunskih celic za ustvarjanje celic CAR-T. V naši raziskovalni skupini so naše zanimanje vzbudile celice γδ T in sicer zaradi njihovih edinstvenih lastnosti, kot je proti tumorska aktivnost, neodvisna od običajne od MHC (poglavitni kompleks tkivne skladnosti)-odvisne poti procesiranja in predstavitve antigenov, ter kombinacije funkcij, značilnih za celice T, celice NK in antigen-predstavitvene celice. Čeprav so se celice γδ T izkazale kot zelo zanimivi efektorji za ustvarjanje celic CAR-T za imunoterapijo raka, je lahko njihova učinkovitost v določenih primerih omejena. Primer sta krajša obstojnost in omejeno delovanje v primerjavi s celicami αβ CAR-T, kar so opazili pri določenem modelu. To nas je vodilo do hipoteze, da so intrinzične funkcije in disfunkcije lahko ključni dejavnik za uspešeno delovanje celic γδ CAR-T. V primerjavi s celicami αβ CAR-T so ključne determinante, ki opredeljujejo uspešne terapevtske rezultate, pri celicah γδ CAR-T bistveno manj poznane. Ta izziv je potrebno premostiti, da bi odkrili potencial celic γδ CAR-T kot platforme, ki lahko deluje v primerih, kjer imajo celice αβ CAR-T omejeno aktivnost. Klinični partnerji pri tem projektu so opazili veliko povečanje frekvence celic γδ T v periferni krvi nekaterih bolnikov z atopijskim dermatitisom (AD) in prirojenimi okvarami imunosti (POI). Ta nenavadna ugotovitev nas je spodbudila, da raziščemo mehanizme, ki vodijo do povečanja frekvence, ki bi lahko bila patološka v kontekstu AD in IEI, vendar je edinstvena z vidika biologije celic γδ T. Predvidevamo, da lahko s preučevanjem celic γδ T v tej edinstveni skupini bolnikov pridobimo nove vpoglede v biologijo celic γδ T, kar bo omogočilo razvoj γδ CAR-T celičnih produktov z izboljšano funkcionalnostjo in obstojnostjo za zdravljenje raka. Poleg tega nam bo ta pristop k raziskavi omogočil, da raziščemo potencialne povezave med patološko manifestacijo povečane frekvence celic γδ T pri AD in IEI, kar bi lahko izboljšalo prepoznavanje, spremljanje in zdravljenje teh bolezni. Naš projekt je razdeljen na tri cilje: V prvem cilju bomo izvedli klinično študijo pri pediatričnih bolnikih z AD in POI, pri katerih je bila opažena povečana frekvenca celic γδ T. Razvili in validirali bomo celovit panel spektralne pretočne citometrije za karakterizacijo njihovih imunofenotipov. V drugem cilju bomo ta panel uporabili za preučevanje imunofenotipov celic γδ T in identifikacijo determinant, povezanih s povečano frekvenco. Nato bomo na izoliranih celicah γδ T izvedli RNA sekvenciranje, z namenom bolje razumeti mehanizme, na katerih temelji povečana frekvenca. Kot tretji cilj bomo ovrednotili fitnes in delovanje celic γδ CAR-T, ustvarjenih iz celic γδ T, pridobljenih iz bolnikov.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno