Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Krasoslovna zbirka

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.02  Humanistika  Geografija  Družbena geografija 

Koda Veda Področje
P005  Naravoslovno-matematične vede  Geologija, fizična geografija 
P510  Naravoslovno-matematične vede  Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija 
Ključne besede
Kras, krasoslovje, krasoslovna zbirka, kraško površje, kraške jame, kraške vode, naravna dediščina, načrtovanje življenja na krasu
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Raziskovalec  1999  423 
2.  11067  dr. Martin Knez  Geografija  Raziskovalec  1998 - 1999  684 
3.  06382  dr. Janja Kogovšek  Geologija  Raziskovalec  1999  554 
4.  00986  dr. Andrej Kranjc  Geografija  Raziskovalec  1997 - 1999  1.430 
5.  09652  dr. Andrej Mihevc  Geografija  Raziskovalec  1997 - 1999  773 
6.  08099  dr. Tadej Slabe  Geografija  Vodja projekta/programa  1997 - 1999  671 
7.  10443  dr. Stanka Šebela  Geologija  Raziskovalec  1997 - 1999  501 
8.  01004  dr. Nadja Zupan Hajna  Geografija  Raziskovalec  1997 - 1999  446 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.451 
Povzetek
Z urejanjem, vrednotenjem in izpopolnjevanjem znanja o krasu v Sloveniji in svetu bo moč razvijati krasoslovje kot mednarodno uspešno znanstveno vedo in kot temelj za sožitje z občutljivo pokrajino, ki zavzema skoraj polovico Slovenije. Krasoslovno zbirko sestavljajo zbirka o Matičnem Krasu, zbirka o jamah in zbirka Kraško okolje v Sloveniji in svetu, ki je namenjena zlasti dopolnjevanju in urejanju teoretskega krasoslovnega znanja. Razvijamo celostno krasoslovje. Z geološkimi, geomorfološkimi, speleološkimi in hidrološkimi raziskavami smo namreč uspeli pokriti najbolj pomembna področja krasoslovja. Poglobljene raziskave je potrebno smiselno dopolnjevati in povezovati. Razvoj zahteva številne posege v kraško okolje, ki spreminjajo podobo pokrajine in naravne procese. Dobro in povezano krasoslovno znanje je neobhodno za načrtovanje življenja na krasu. Zatorej je treba ta izhodišča dopolniti in narediti širše pristopna ter uporabna. Le tako bo moč razširiti krog tistih, ki kras resnično razumejo. Krasoslovna zbirka je torej lahko temelj uspešnega mednarodno povezanega znanstvenega raziskovanja, prostorskega oblikovanja, varovanja in oživljanja krasa kot dela slovenske naravne in kulturne dediščine in krasoslovnega poučevanja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno