Priložnosti za povečanje uživanja lokalnega sadja in zelenjave med prebivalci Slovenije

Raziskave prehranskih navad prebivalcev Slovenije so izpostavile problem prenizkih količin zaužitega sadja in zelenjave. Pri zelenjavi in sadju imamo tudi nizko stopnjo samooskrbe(<50%). Neuravnotežena prehrana je povezana s številnimi zdravstvenimi izzivi. Uživanje sadja in zelenjave izboljšuje energijsko ravnovesje (in posledično zmanjšuje tveganje za prekomerno telesno maso/debelost), povezano pa je tudi z drugimi koristmi učinki na zdravje. Z zelo močnimi znanstvenimi dokazi je podprto, da imata sadje in zelenjava varovalni učinek pred srčno-žilnimi obolenji, obstajajo pa tudi dokazi za zmanjševanje tveganja za razvoj različnih vrst raka. Sadje in zelenjava sta tudi pomembna prehranska vira številnih esencialnih hranil (vključno z vitamini/minerali) in drugih pomembnih prehranskih snovi, kot je prehranska vlaknina, katere vnos je pri 90 % odraslih prebivalcev Slovenije nezadosten. Potrošniki so odločevalci na mestu nakupa, zato so ključni, ko želimo izboljševati prehranske navade prebivalcev. Državni organi podpirajo številne aktivnosti, ki povečujejo zanimanje potrošnikov po lokalno pridelani hrani, hkrati pa imajo nosilci živilske dejavnosti (kmetje, proizvajalci hrane in trgovci) zelo omejene možnosti komuniciranje drugih prednosti svojih živil s potrošniki. Uporaba zdravstvenih trditev na živilih je zelo omejena. Za zaščito potrošnikov morajo biti zdravstvene trditve podkrepljene z močnimi znanstvenimi dokazi – randomiziranimi intervencijskimi raziskavami na ljudeh, in odobrene s strani Evropske komisije. Zaradi zelo strogih pogojev se velika večina (75 %) odobrenih zdravstvenih trditev v EU nanaša na esencialna hranila (predvsem vitamine in minerale), medtem ko so bile skoraj vse vloge za zdravstvene trditve za polnovredna živila zavrnjene zaradi pomanjkanja dokazov. Kljub temu, da uživanje sadja in zelenjave nesporno podpira zdravje človeka, trenutno ni odobrene nobeno zdravstvene trditve za sveže sadje ali zelenjavo (ena trditev za sadež kivija pa je v fazi odobritve). To pomeni, da nosilci živilske dejavnosti po vsej EU nimajo pravnih možnosti, da bi potrošnike ustrezno informirali o pomembnosti uživanja sadja in zelenjave. Uporabljati smejo le prehranske trditve (na primer: o vsebnosti vitaminov) in sklice na zdravstvene trditve za posamezna hranila, kadar jih živilo vsebuje v zadostni količini. Hkrati so podatki o hranilni sestavi lokalnega sadja in zelenjave v nacionalni podatkovni bazi o sestavi živil pogosto nepopolni, ali celo manjkajoči. Lokalno sadje in zelenjava se zato redko tržita s kakršnimi koli trditvami, nosilci živilskih dejavnosti pa se zanašajo predvsem na splošno ozaveščenost prebivalstva, čeprav je to področje zelo slabo raziskano. Splošna hipoteza predlaganega triletnega aplikativnega raziskovalnega projekta je, da so prehranske in zdravstvene prednosti sadja in zelenjave koristne pri promociji uživanja lokalno pridelane hrane. Z izrazito multidisciplinarnim pristopom bomo (C1) s pomočjo nacionalno reprezentativnih podatkov identificirali najpogosteje uživano sadje in zelenjavo; (C2) raziskali prehransko sestavo in koristi najpogosteje uživanega sadja in zelenjave, ob upoštevanju sheme ""Izbrana kakovost""; (C3) raziskali zdravstvene koristi izbranega lokalno pridelanega sadja in zelenjave, s poudarkom na gastro-intestinalnem zdravju; (C4) raziskali vedenje in preference potrošnikov pri sadju in zelenjavi, pri čemer se bomo osredotočili na zaupanje potrošnikov ter na identifikacijo ovir in priložnosti za povečano uživanje lokalno pridelane hrane; (C5) uporabili rezultate projekta za podporo kmetom in živilski industriji z namenom učinkovitejše promocije lokalnega sadja in zelenjave; (C6) političnim oblikovalcem priskrbeli podatke, ki so potrebni za povečanje lokalne proizvodnje in uživanja sadja in zelenjave. Cilji projekta so usklajeni s ključnimi strateškimi dokumenti. Relevantnost projekta za oblikovalce politik dokazuje tudi sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.