GROWTH: Rastni potencial in lastnosti lesa izbranih drevesnih vrst različnih provenienc: možnosti zaščite z modifikacijo in izzivi pri odzivanju na podnebne spremembe

Podnebne spremembe pomembno vplivajo na gozdove. Te spremembe zahtevajo, da se drevesne vrste prilagajajo ali spreminjajo svoje areale hitreje kot v preteklosti. Drevesne vrste ali provenience, ki so bolj odporne na sušo ali škodo zaradi vetra, imajo lahko boljše možnosti za preživetje v takšnih okoljih. V predlaganem projektu bomo preučili priraščanje in lastnosti lesa izbranih avtohtonih drevesnih vrst in provenienc na skupnih rastiščih na različnih lokacijah po Sloveniji. V raziskavo bodo vključene naslednje vrste: Pinus nigra, in Fagus sylvatica. Zastavili smo si naslednje cilje: (i) Z uporabo dendroklimatologije in kvantitativne anatomije lesa bomo preučili razmerja med rastjo in podnebjem pri izbranih vrstah /provinencah ter njihove sposobnosti preživetja v spreminjajočem se okolju. S preučevanjem gostotnih profilov bomo povezali vpliv okolja, rastni potencial in lastnosti lesa ter na ta način ocenili lastnosti lesa v prihodnjih letih. (ii) S testiranjem relevantnih lastnosti lesa bomo primerjali kakovosti lesa izbranih vrst. (iii) Cilj je dobiti vpogled v genetski nadzor rasti dreves in lastnosti lesa ter ugotoviti razmerja med genetskimi linijami, oboje z namenom pridobivanja bolj kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. Predlagana raziskava je kompleksna in združuje najnovejše znanje različnih raziskovalnih skupin na področju gozdarstva in lesarstva: gozdna genetika, biologija drevesa, zgradba lesa, mehanske in fizikalne lastnosti lesa. Les je obnovljiv material, ki ima odlične mehanske in funkcionalne lastnosti. Njegove glavne pomanjkljivosti so vnetljivost in gorljivost ter težnja po degradaciji v interakciji z mikroorganizmi, vodo, ognjem, in ultravijolično svetlobo. Z namenom, da bi zboljšali odpornost in zmanjšali gorljivost, les lahko modificiramo. Vsaka od obstoječih metod ima še vedno različne pomembne pomanjkljivosti, ki jih v pričujočem projektu želimo odpraviti oziroma minimizirati. Poleg tega se soočamo s pomanjkanjem metod za zaščito lesa pred biološkim razkrojem, ki ne bi vplivale na ostale pomembne lastnosti lesa in bi hkrati povečale njegovo odpornost na ogenj. Glavni cilj pričujočega projekta je vzpostaviti optimalni ne-biocidni postopek zaščite domačih vrst lesa pred biološkim propadanjem, ne da bi spremenili njegove pozitivne lastnosti. Hkrati bomo iskali rešitve za izboljšanje odpornosti na ogenj v okviru istega postopka. Predlagani pristop je kombiniranje različnih metod in iskanje njunih sinergijskih učinkov. Vpeljali bomo inovativno mineralizacijo lesa z impregniranjem s topnimi spojinami, ki ob razpadu tvorijo karbonate, ter jo kombinirali s termično modifikacijo. Na tak način nameravamo maksimalno povečati odpornost lesa na glivni razkroj in učinkovito zaščiti les ter obenem zmanjšati njegove pomanjkljivosti. V zadnjih nekaj desetletjih je najpomembnejši razvoj v evropskem sektorju lesne gradnje razvoj masivnih lesenih konstrukcij, izdelanih iz lepljenega lepljenega lesa, kot sta lepljeni lamelni les (GLT) in križno lepljeni les (CLT). Ti izdelki so uporabni v konstrukcijah, ki so bile tradicionalno rezervirane za gradbene materiale na mineralni osnovi. Raziskali bodo koncepte, povezane z izboljšano zmogljivostjo in lastnostmi izdelkov z uporabo laminatov iz trdega lesa. Za uporabo trdega lesa so razlog a) podnebne spremembe in spremenjeni rastni pogoji, b) ugodne mehanske lastnosti glede na trdnost in togost materiala. Laminati izbranih vrst lesa (npr. bukve) se lahko kombinirajo z laminati iz iglavcev (bor), recikliranega lesa in lesnih plošč, da sestavljajo visoko zmogljive strukturne elemente.